05. maj. 2022
V prvih majskih dneh je pod organizacijsko taktirko Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO) potekala v Portorožu 30. konferenca o kakovosti in odličnost. V sklopu predavanja Prihodnost zdravstva je predstavila ambasadorka medicinskih znanosti pri neodvisni in nepridobitni organizaciji GS1 Slovenija dr. Gordana Kalan Živčec primer uvedbe skeniranja zdravstvenih pripomočkov v Domu upokojencev v Postojni.
Skeniranje črtnih in drugih kod predstavlja uveljavljen avtomatiziran zajem podatkov pri organizaciji in izvajanju procesov v gospodarstvu in negospodarstvu, kot so trgovina, logistika, farmacija in zdravstvo. Pri tem skeniranje pri nas žal še ne zajema mesta oskrbe, kar predstavlja uveljavljeno prakso v bolj razvitih tujih zdravstvenih sistemih. Z vpeljavo črtnih ter 2D kod in nato s skeniranjem lahko namreč povežemo različne sisteme, naj gre za dokumente, izdelke, izvajalce, urnike, prostore, opremo, uporabnike, paciente, plačnike ali izvajamo bolj kakovostno vodenje, nadzor in načrtovanje.
Da bi izkoristili prednosti skeniranja črtnih kod tudi na področju nege, smo v GS1 Slovenija na pobudo vodstva Doma upokojencev v Postojni (DUP) pričeli s pilotnim projektom uvedbe skeniranja najbolj uporabljanega medicinskega pripomočka – pleničnih predlog. Glavni namen pilotnega projekta je predstavljala uvedba sistema, s katerim smo v domu vzpostavili bolj natančen pregled porabe inkontinentnih pripomočkov po stanovalcih. Razlog za vzpostavitev bolj natančnega pregleda je izhajal iz želje vodstva po dvigu kakovosti nege, razbremenitvi kadra pri izvajanju določenih procesov, izboljšanju nabavnih postopkov in želje po boljšem poročanju svojcem o izvedeni oskrbi. Vse to predstavlja odlično pilotno osnovo za vpeljavo novih procesov in učenje novih tehnologij.
V GS1 Slovenija smo popisali različne postopke dela zaposlenih in pripravili predlog rešitve, ki je temeljil na uporabi globalnih standardov GS1. Rešitev ni bistveno spremenila procesov dela, ni dodatno obremenila negovalnega osebja in ni zahtevala večjih vlaganj v informacijske rešitve, ki jih DUP uporablja. Na osnovi standardov GS1 je nastal celovit informacijski sistem s podatki o tem, kdo je dobil kateri pripomoček, koliko pripomočkov je dobil in kdo je izvajal nego kje in kdaj.
Pilotni projekt ponuja hkrati priložnost zaposlenim, da osvojijo nove veščine v delovnem procesu, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali pri drugih delovnih postopkih, kot so varno razdeljevanje zdravil, spremljanje cepljenja, evidenca obiskov in podobno. Z globalnimi standardi GS1 in uporabo avtomatske identifikacije in zajema podatkov lahko spodbudimo še večje koristi od navedenih. Z njimi lahko ob malce spremenjenih postopkih dela, prerazporeditvi obremenjenosti zaposlenih in dodatni nadgradnji IT sistema povečamo kontrolo kakovosti, nadziramo odpoklice in denimo pretečene roke.
Dr. Gordana Kalan Živčec je na predavanju izpostavila še, da predstavljajo pri vseh tovrstnih procesih ključno osnovo za dobro odločanje in izvedbo jasne in zanesljive informacije, kjer lahko primerjamo med seboj le standardizirane podatke.Standardizacija je namreč v danem primeru »orodje« za javna naročila, saj omogoča boljšo primerjavo po vsebini. Slednje predstavlja predpogoj, da je sledljivost odločanja nevtralna in ponovljiva.
Po predstavitvi so se udeleženci strinjali, da tehnologije, ki dajejo odlične rezultate v drugih panogah, nujno potrebujemo še v zdravstveni sferi. Z njimi bodo odgovora na vprašanji, kot sta: kako najti neprimeren medicinski pripomoček ali v človeško telo vgrajen izdelek ali denimo kako omogočiti odločanje o drugih izdelkih, če ne poznamo verige od začetka do konca, precej lažja.