Trgovina in proizvodnja

Od samega začetka se je prednost uporabe hitrega prenosa podatkov med izdelkom in informacijskim sistemom izkazala za tako veliko, da si današnjega poslovanja, predvsem v trgovinah, brez uporabe črtnih kod ni mogoče več predstavljati.

GS1 Slovenija pri uvajanju in uporabi črtnih kod in s tem povezanih standardov že od samega začetka sodeluje z uporabniki, predvsem pa s proizvajalci, trgovci in logisti.

Čeprav je teorija (definicija), povezana s črtno kodo enostavna, je praksa uporabe črtne kode v tako velikem okolju, kot je cel svet, zelo zahtevna. Uporabniki morajo upoštevati pravila o označevanju, kakovosti, uporabi v specifičnih okoljih, ... in ob vsem tem slediti tudi zahtevam zakonodaje.

Standardi GS1 določajo način, kako označujemo maloprodajne enote – izdelke. Določena je vrsta črtne kode (simbologija), kakovost izdelave (dober tisk, velikost…).

Označevanje z GS1 identifikacijskimi številkami se uporablja tudi v posebnih primerih, kot je denimo vračljiva embalaža, kjer koda sploh ni natisnjena na embalaži, a je kljub vsemu pomembna za nadzor nad prodajno-logističnim procesom.

Globalno enoznačno označevanje prodajnih in transportnih enot ni pomembno samo zato, da se jih pri odčitavanju enostavno povezuje z informacijskimi sistemi, temveč je ključnega pomena zaradi vedno strožjih zakonskih zahtev po sledljivosti blaga. Prepoznavanje ponaredkov in odpoklici blaga zaradi vedno bolj povezane svetovne trgovine postajajo zahtevnejši, zakonodaja pa vedno strožja.

Črtna koda oziroma identifikacija enot je ključnega pomena pri procesih sledljivosti, zato GS1 ponuja serijo priporočil, kako se v poslovnih procesih zagotavlja sledljivost.