Intervju: Brez standardov ni sledljivosti
O tem, kako tako velik sistem obvladovati s pomočjo standardov GS1, govorita David Grižon in Gregor Rustja, člana sveta zavoda GS1 Slovenija.
Od samega začetka se je prednost uporabe hitrega prenosa podatkov med izdelkom in informacijskim sistemom izkazala za tako veliko, da si današnjega poslovanja, predvsem v trgovinah, brez uporabe črtnih kod ni mogoče več predstavljati.
GS1 Slovenija pri uvajanju in uporabi črtnih kod in s tem povezanih standardov že od samega začetka sodeluje z uporabniki, predvsem pa s proizvajalci, trgovci in logisti.
Čeprav je teorija (definicija), povezana s črtno kodo enostavna, je praksa uporabe črtne kode v tako velikem okolju, kot je cel svet, zelo zahtevna. Uporabniki morajo upoštevati pravila o označevanju, kakovosti, uporabi v specifičnih okoljih, ... in ob vsem tem slediti tudi zahtevam zakonodaje.
Standardi GS1 določajo način, kako označujemo maloprodajne enote – izdelke. Določena je vrsta črtne kode (simbologija), kakovost izdelave (dober tisk, velikost…).
Označevanje z GS1 identifikacijskimi številkami se uporablja tudi v posebnih primerih, kot je denimo vračljiva embalaža, kjer koda sploh ni natisnjena na embalaži, a je kljub vsemu pomembna za nadzor nad prodajno-logističnim procesom.
Globalno enoznačno označevanje prodajnih in transportnih enot ni pomembno samo zato, da se jih pri odčitavanju enostavno povezuje z informacijskimi sistemi, temveč je ključnega pomena zaradi vedno strožjih zakonskih zahtev po sledljivosti blaga. Prepoznavanje ponaredkov in odpoklici blaga zaradi vedno bolj povezane svetovne trgovine postajajo zahtevnejši, zakonodaja pa vedno strožja.
Črtna koda oziroma identifikacija enot je ključnega pomena pri procesih sledljivosti, zato GS1 ponuja serijo priporočil, kako se v poslovnih procesih zagotavlja sledljivost.
O tem, kako tako velik sistem obvladovati s pomočjo standardov GS1, govorita David Grižon in Gregor Rustja, člana sveta zavoda GS1 Slovenija.
Tajsko trgovsko podjetje 7-Eleven, ki upravlja z več kot 12.000 maloprodajnimi trgovinami po vsej državi, se je odločilo za uporabo 2D kod zaradi zaščite kupcev, ki posegajo po živilskih izdelkih s krajšim rokom rabe.
Kako lahko potrošnik brez primerjave med dvema izdelkoma ugotovi, da je kupil izdelek, ki ga je prizadela skrčflacija? Odgovor ponuja številka GTIN, ki je navedena na embalaži izdelka pod črtno kodo.
O tem, kako pomembna je uporaba standardov GS1 v tako velikem sistemu, govori Marija Gabrovšek, članica sveta zavoda GS1 Slovenija in produktna vodja za trgovsko blago in storitve v družbi Petrol d.d., Ljubljana.
GS1 je v okviru Industrijskega svetovalnega odbora odigrala pomembno vlogo pri oblikovanju prvega poročila o ključnih poslovnih dokumentih in podatkovnih elementih.
Več kot 300 certificiranim Slovencem, ki se že ponašajo s pridobljenim certifikatom stopnje 1 - Razume standarde GS1, se je pridružilo 34 novih.
7. junija praznujemo svetovni dan hrane s sloganom: "Živilski standardi rešujejo življneja!" Tajski trgovski velikan 7-Eleven povečuje varnost in zadovoljstvo potrošnikov z uvajanjem 2D kod na živilih s krajšim rokom uporabe.
Svetovni dan okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov in njenega okoljskega programa.
Standardi predstavljajo zelo pomemben element pri procesih digitalizacije slovenskega gospodarstva in mednarodnega poslovanja