GS1 - Globalni jezik poslovanja
The Global Language of Business

Železnice

Optimizacija vzdrževanja železniške infrastrukture

Na našo infrastrukturo in logistiko nič ni vplivalo tako močno kot evropski železniški sistem. Medtem ko so se digitalni sistemi v zadnjih nekaj desetletjih uveljavili pri načrtovanju, nadzoru prometa in varnosti, so zdaj v ospredju vodenje kakovosti ter optimizacija vzdrževanja in nabave rezervnih delov.

Za zagotavljanje operativne varnosti je treba nabaviti prave dele in komponente ter časovno uskladiti dobavljivost materiala in vzdrževalnih storitev. Na standardih temelječ pristop k identifikaciji in označevanju materialov, komponent, logističnih enot, lokacij in sredstev poenostavi postopke, na katerih temelji železniška industrija. Rezultat tega je boljše upravljanje z zalogami in bolj učinkovito upravljanje s sredstvi, kar izboljša zanesljivost zalog, zagotavlja boljšo razpoložljivost komponent v delavnicah in znižuje stroške.

Transparentnost in varnost

Uporaba globalnih standardov GS1, predstavlja orodje za učinkovito upravljanje z zalogami in vzdrževalnimi storitvami za železniške operaterje in dobavitelje. Uporaba črtnih kod ali oznak RFID za enotno identifikacijo in avtomatsko zbiranje podatkov ustvari krovni sistem, ki pokriva in usklajuje vse družbe in vrednostne verige v železniški industriji.

To pomeni, da se lahko celoten življenjski cikel delov in kritičnih komponent beleži ves čas, od proizvodnje, naročanja, skladiščenja do namestitve, delovanja, vzdrževanja in nadaljnje uporabe, kar igra bistveno vlogo pri varnem in učinkovitem vodenju kakovosti.

S pomočjo enotnega globalnega standarda se lahko povežejo različne industrije in uskladi integracija blagovnih in podatkovnih tokov. Za železniške operaterje, dobavitelje in proizvajalce komponent sta neposredni rezultat bolj učinkovitega upravljanja s sredstvi večja transparentnost in stroškovna učinkovitost.

Železniški operaterji se trenutno soočajo z novimi izzivi in zakonskimi zahtevami. Poleg zanesljivosti izdelkov in garancijske zaščite pri nabavi delov, je pri upravljanju nabavne verige najvišja prioriteta medsektorska interoperabilnost. Medtem ko je na primer izmenjava podatkov med proizvajalci, operaterji in nadzornimi organi dandanes pogosto nekonsistentna in nepopolna ter se analize podatkov le redko uporabljajo za optimizacijo operativnih postopkov pri vzdrževanju, se bo to v prihodnosti drastično spremenilo.

S standardi, ki so bili preizkušeni v zadnjih desetletjih v najrazličnejših sektorjih, globalna mreža nacionalnih organizacij GS1 in svojimi priporočili, pokriva vse potrebne postopke v železniški industriji. Vse akterje v tej specifični vrednostni verigi, vključno z njihovimi sredstvi, vrednostjo zalog in lokacijami, se identificira s standardnimi identifikacijskimi številkami GS1, kot so GTIN, GIAI in GLN, ki se lahko vpisujejo oziroma berejo preko črtnih kod ali oznak RFID.

Kode GS1 DataMatrix, GS1-128 in EPC/RFID so dokazano visoko zmogljivi in preizkušeni nosilci podatkov, ki lahko pripomorejo k optimizaciji celotnega železniškega sektorja.

Kompleksnost železniške panoge

To, da je železniški sektor ogromen priča dejstvo, da ima na primer švicarski ponudnik železniškega prometa SFR (Swiss Federal Railway) v svojem poslovanju približno 90.000 ponudnikov. To pomeni, da je z vsakim med njimi sklenjena neka pogodba, z vsakim poteka taka ali drugačna izmenjava, naročanje, distribucija, finančni tokovi... SFR je v evropskem merilu manjše podjetje, kar še toliko bolj prikazuje potrebo po standardizaciji poslovanja.

Železniški sektor se spreminja. Vse večje zahteve strank in pristojnih organov, ki morajo biti izpolnjene z vidikov upravljanja kakovosti in varnosti ter razpoložljivosti materialov in storitev so gonilo učinkovitejšega upravljanja z materiali. Evropska železniška podjetja, med katerimi so ÖBB, SBB, DB in SNCF, si s standardiziranim označevanjem prizadevajo za transparenten in stalen pretok materialov in informacij v celotnem življenjskem ciklu po vsem svetu. Ta podjetja kot tudi največji proizvajalci kot so Siemens, Schaeffler, Alstom in druga, so del evropske iniciative ponudnikov storitev v železniški panogi, kjer so se odločili, da bodo na svojem področju začeli z drastičnimi uvajanjem standarda GS1 pri nadzoru materiala in infrastrukture.

Tu govorimo o celotni panogi, od identifikacije in označevanja vgradnih/rezervnih delov, do lokacij, nadzora vzdrževanja sistemov, varnosti in še mnogo česa. Rezultat te iniciative je množica projektov in rešitev, ki v praksi pričajo o prednosti uporabe standardov GS1. 

Komponenta ali vgradni del je predmet, ki sodeluje v vsaj enem nadaljnjem  proizvodnem procesu, da nastane končni izdelek. Tipični primer je sistem zavore, ki je sestavljena iz več manjših sestavnih delov, a uporabna je šele po končni vgradnji. Zaradi sledljivosti in nadzora vgradnih delov in komponent, je potrebno zagotoviti identifikacijo in označevanje. Pri komponentah je težava v tem, da morajo oznake biti takšne, da so trajne in trpežne. Praviloma to pomeni, da so deli lasersko gravirani.

Postopek označevanja rezervnih delov v železniški panogi opisuje dokument Identifikacija komponent indelov v železniški industriji, oziroma drugi podporni dokumenti, ki prikazujejo način uporabe standardov GS1.

Identifikacija in fizično označevanje delov in komponent omogoča, da jim sledimo preko njihovega življenjskega cikla. To je nujno, če želimo imeti odgovore na kakovost – kako pogosto se kvarijo oziroma potrebujejo vzdrževanje, na njihovo dobavljivost, življenjsko dobo in ne nazadnje na njihov vpliv na varnost.

Za učinkovito, varno in kakovostno ravnanje z materiali so zato potrebni standardi, da se dosežejo pregledni in dosledni tokovi materialov in informacij po vsem svetu.

Označevanje vgradnih delov se razlikuje od označevanja maloprodajnih izdelkov predvsem po tem, da je potrebno vključiti tudi serijsko številko izdelka in s tem zagotoviti individualno sledljivost posameznih delov. Temu postopku pravimo DPM (Direct Part Marking) procesu pa MRO (Maintenance, Repair, Overhaul) oziroma vzdrževanje, popravilo, remont. V teh procesih veljajo stroga pravila o nadzoru vgradnih delov, saj je z njimi povezana tudi varnost tako ljudi kot celotnih sistemov. 

Več o načinu označevanja DPM si lahko preberete v dokumentu Identification of components and parts in railways (Identifikacija komponent in delov v železniški panogi). 

Opis

Standard GS1

Identifikacija izdelkov

GTIN

Identifikacija izdelkov in vgradnih delov z vključeno serijsko številko  

SGTIN

Identifikacija voznega parka (vagonov, lokomotiv in drugih resursev)

GIAI

Identifikacija lokacij

GLN

Identifikacija transportnih enot

SSCC

Nobeno pomembno podjetje, ki se ukvarja z logistiko oziroma ponuja logistične storitve, se ne more predstavljati poslovanja brez označevanja transportnih enot z logističnimi nalepkami po standardu GS1. Marsikje velja, da skladišča sploh ne sprejemajo blaga, ki ni označeno skladno s standardi GS1. 

Pomen logistične nalepke na transportnih enotah ni samo identifikacija transportne enote, ampak je ključnega pomena za sledljivost pošiljk. To pomeni, da je na vseh spremembah stanja pošiljke (prevzem, nalaganje, skladiščenje…) potrebno skeniranje, kar omogoča spremljanje pošiljke na poti od odpreme do prevzema. 

Posledično to velja tudi za železniški prometi, saj je prevoz po tirih pomembni del distribucije blaga v svetovni trgovini. Uporaba in promoviranje logističnih nalepk na transportnih enotah je zato pomembna funkcionalnost železniškega prometa.

Ena osnovnih lastnosti železniške industrije je, da je veliko število sestavnih delov takih, ki so narejeni za dolgoletno rabo oziroma življenjski ciklus, ki je lahko dolg več desetletij. Posledično je potrebno takšne dele servisirati, obnavljati ali tudi menjati, to pa hkrati pomeni, da je potrebno imeti nadzor nad servisiranjem posameznih delov. Vzdrževanje je torej pogojeno z vrsto strategij in dejavnikov kot so obraba, poškodbe, garancijska doba, preventiva… Iz tega izvira tudi potreba po identifikaciji vseh rezervnih delov, ki so podvrženi vzdrževanju.

Vzdrževanje v železniškem prometu je trenutno med drugim oteženo zaradi dejstva, da deli pogosto niso enolično označeni. Svoje oznake dobijo na različne načine, npr. z vtiskanjem ali brizganjem barvnih premazov, ali z zamenjavo stare prikovičene ploščice. 

Posledica teh neenotnih metod so na primer ovire pri pretoku informacij, netransparentni materialni tokovi in pomanjkanje sledljivosti, kar negativno vpliva na učinkovitost železniške vrednostne verige.

Organizacija GS1 ponuja dokument, s katerim si podjetja pomagajo pri razumevanju potreb in načina označevanja delov za vgradnjo (Direct Part Marking).

Preberite si eno najboljših praks uporabe standardov GS1 v železniški industriji: Avstrijske železnice (ÖBB)

OpisPovezava
Schaeffler predstavitevPrednost identifikacije delov za industrijo 4.0
Direct Part Marking v industriji železnic - PrevodBrošura s priporočili za označevanje delov in komponent
Učni video za uporabo standardov GS1

Film od Siemensa

Prikaz integracija standardov GS1 v podjetju Schaeffler

 Film od Schaeffler

Označevanje delov (DPM in MRO)Identifikacija komponent indelov v železniški industriji –aplikativni standard
Primer uporabe standardov GS1 v podjetju SchaefflerSchaeffler Group Making products traceable and tamper-proof with GS1 standards
Uporaba radiofrekvenčne identifikacije vagonovRFID in RAIL European Guideline for the Identification of Railway Assets using GS1 Standards
Uporaba standarda EPCIS za nadzor nad vagoniGS1 EPCIS for Rail Vehicle Visibility Application Standard
Letak o standardu GS1 v železniški panogiNew GS1 application standard for visibility in rail
Brošura Standardi GS1 v železniški industriji (2022)Standardi GS1 in železnice
Nazaj na vrh