21. maja. 2026
Evropski trg medu se sooča z enim največjih izzivov zadnjih let – množičnim pojavom ponarejenega medu. Po podatkih Evropske komisije naj bi bil skoraj vsak drugi vzorec medu na evropskem trgu sumljiv oziroma ponarejen. Gre za izdelke, ki pogosto vsebujejo industrijske sladkorne sirupe, umetno dodane encime in prikrito poreklo, zaradi česar postaja zaščita pristnega medu vse pomembnejša tako za čebelarje kot za potrošnike.
Na problematiko so ob svetovnem dnevu čebel javno opozorili tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze . Poseben odziv je sprožila odločitev, da je bilo z dnevnega reda mednarodnega foruma o trajnostnem čebelarstvu v Mariboru umaknjeno predavanje o ponarejenem medu, ki bi ga moral predstaviti dr. Nik Lupše, strokovnjak za varno hrano pri ČZS in vodja znanstvenih odborov Evropske čebelarske zveze.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč je ob tem opozoril, da Evropa danes doživlja resno krizo zaupanja v med kot živilo. Po njegovih besedah skoraj polovica medu na evropskem trgu ni pristnega izvora, pri čemer številni ponaredki prihajajo iz tretjih držav in so izdelani umetno – s pomočjo sladkornih sirupov, arom, eteričnih olj in drugih dodatkov, ki posnemajo lastnosti medu.
Noč je posebej poudaril, da takšni izdelki ne predstavljajo le nelojalne konkurence evropskim čebelarjem, temveč tudi resno zavajanje potrošnikov. Po njegovem mnenju Evropa nujno potrebuje učinkovite mehanizme za preverjanje pristnosti medu, strožji nadzor na mejah ter bolj odločne ukrepe proti goljufijam v prehranski verigi. Na podobne izzive je dr. Nik Lupše nedavno opozoril tudi v Evropskem parlamentu, kjer je izpostavil počasno ukrepanje evropskih institucij pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov nadzora.
Ponaredki postajajo vse bolj sofisticirani
Kot opozarja dr. Nik Lupše, svetovalec za varno hrano pri ČZS, je evropski trg medu trenutno pod velikim pritiskom poceni uvoza in organiziranih goljufij. Evropa je le približno 63-odstotno samooskrbna pri pridelavi medu, zato velik delež medu prihaja iz uvoza. Prav pri uvoženem medu pa evropske analize kažejo najbolj zaskrbljujoče rezultate – skoraj polovica uvoženega medu naj bi bila ponarejenega.
Ponaredki so danes tehnološko izjemno napredni. Pogosto vsebujejo le minimalen delež pravega medu, dodani pa so jim industrijski sladkorni sirupi in druge sestavine, ki uspešno prestanejo osnovne laboratorijske analize. Ob tem se v mednarodni trgovini pogosto zabriše tudi sledljivost porekla, saj se med meša in ponovno izvozi preko različnih trgovskih vozlišč.
Po besedah Lupšeta Evropa sicer uvaja strožja pravila označevanja porekla medu, vendar sama zakonodaja brez učinkovitih sistemov preverjanja ne bo dovolj. Od junija 2026 bo sicer obvezna navedba vseh držav izvora in njihovih deležev na embalaži, vendar trenutno še vedno ne obstaja uradno priznana evropska metoda, s katero bi lahko te podatke učinkovito preverjali v praksi.
Digitalna sledljivost kot ključni odgovor prihodnosti
Dr. Nik Lupše zato izpostavlja tri nujne ukrepe za učinkovitejši boj proti ponaredkom: strožjo obravnavo medu kot visoko tveganega proizvoda za goljufije, vzpostavitev evropskega referenčnega laboratorija ter predvsem uvedbo digitalne sledljivosti v realnem času, ki bi omogočala spremljanje poti medu od panja do police.
Prav slednji ukrep predstavlja eno ključnih razvojnih področij tudi za GS1 standarde in digitalizacijo prehranske verige. Digitalna sledljivost omogoča, da so podatki o poreklu, proizvajalcu, seriji izdelka in premikih skozi dobavno verigo zapisani standardizirano, preverljivo in dostopni vsem deležnikom.
Sledljivost medu danes pomeni:
- jasno identifikacijo pridelovalca in izvora,
- nadzor nad LOT številkami in serijami,
- pregledno označevanje porekla,
- hitrejše ukrepanje ob morebitnih odpoklicih,
- večjo zaščito pred goljufijami in zavajanjem potrošnikov.
QR koda kot povezava do preverjenih informacij
GS1 Slovenija skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije že aktivno razvija rešitve za večjo transparentnost slovenskega medu. V okviru projekta digitalne sledljivosti slovenskega medu smo predstavili uporabo 2D kode in standarda GS1 Digital Link , ki omogoča dostop do preverjenih informacij o izdelku neposredno prek pametnega telefona.
Potrošnik lahko s skeniranjem QR kode dostopa do podatkov o poreklu, proizvajalcu, seriji izdelka ter drugih pomembnih informacijah, ki povečujejo zaupanje v izdelek in zmanjšujejo prostor za manipulacije ali zavajanje.
Takšen pristop predstavlja pomembno digitalno nadgradnjo tradicionalne panoge ter hkrati podporo zaščitenim shemam kakovosti, kot so ZGO, ZOP in ekološka pridelava.
Zaupanje postaja konkurenčna prednost
Razprava o ponarejenem medu danes ni več le vprašanje čebelarstva, temveč širše prehranske varnosti, transparentnosti in zaupanja v prehransko verigo. Potrošniki vse pogosteje želijo vedeti, od kod prihaja izdelek, kdo ga je pridelal in ali lahko informacijam na embalaži zaupajo.
Digitalna sledljivost zato postaja ena ključnih razvojnih usmeritev prehranske industrije. Standardizirani podatki, GS1 identifikacija in 2D kode omogočajo povezovanje fizičnega izdelka z digitalnimi informacijami ter ustvarjajo temelje za bolj transparentno, učinkovito in zaupanja vredno preskrbo s hrano.
Projekt digitalne sledljivosti slovenskega medu tako predstavlja konkreten primer, kako lahko sodobni standardi podprejo zaščito kakovosti domačih izdelkov in pomagajo pri boju proti ponaredkom na evropskem trgu.
Vsebina članka povzeta iz medijev:
Dnevnik: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bostjan-noc-prvi-slovenski-in-evropski-cebelar-na-forumu-kjer-se-bodo-le-fotografirali-me-ne-bo-2803380/
Maribor24:
https://maribor24.si/slovenija/na-evropskih-policah-masovne-kolicine-ponarejenega-medu-potrosnik-tezko-prepozna-razliko/
Povabilo na seminar...
V GS1 Slovenija si skupaj s partnerji, podjetji in strokovnimi organizacijami prizadevamo za večjo transparentnost, zanesljivo sledljivost ter podporo slovenskemu gospodarstvu pri digitalni preobrazbi prehranske verige.
Posebno pozornost namenjamo tudi povezovanju pridelovalcev, industrije in trgovine ter prenosu dobrih praks na področju označevanja, podatkov in digitalne sledljivosti.
Zato vabimo čebelarje, živilska podjetja in druge pridelovalce hrane, da se udeležijo brezplačnega spletnega seminarja Sodobna sledljivost živil s QR standardi GS1, kjer bomo predstavili konkretne možnosti uporabe 2D kod, standardov GS1 in digitalnih rešitev za večjo transparentnost ter zaupanje potrošnikov.