Digitalni potni list izdelkov - od koncepta do obvezne prakse

Uvajanje digitalnih potnih listov izdelkov (Digital Product Passport – DPP) prehaja v letošnjem letu iz konceptualne faze v fazo regulatorne in tehnične implementacije. Ključni deležniki v Evropski uniji pospešeno vzpostavljajo sistem, ki bo v prihodnjih letih postal gradnik preglednega, trajnostnega in digitalno podprtega upravljanja s številnimi izdelki v obdobju njihove celotne življenjske poti.

Na območju EU nastaja zakonodajni okvir, kjer bo digitalni potni list izdelka postal obvezen za posamezne skupine izdelkov na podlagi uredbe ESPR (Ecodesign for Sustainable Products Regulation) in drugih sektorskih predpisov. Del prihodnjega regulatornega razvoja naj bi predstavljal tudi European Product Act (EPA), predviden v letu 2026, katerega cilj je dodatna digitalizacija in poenotenje pravil za izdelke na evropskem trgu ter vključitev DPP kot obveznega dela sistema. Do sredine leta 2026 je predvidena vzpostavitev centralnega registra DPP (kot dostopne in identifikacijske točke), medtem ko bodo podatki hranjeni decentralizirano pri proizvajalcih ali njihovih ponudnikih storitev. V nadaljevanju se pričakuje priprava delegiranih aktov za posamezne skupine izdelkov, ki bodo med prvimi vključene v sistem DPP v prihodnjih letih.

Pri pripravi delegiranih aktov za posamezne sektorje bo velik poudarek namenjen digitalizaciji, interoperabilnosti in učinkovitejšemu nadzoru nad skladnostjo izdelkov na trgu. Ključni podatki o izdelku bodo morali biti dostopni preko standardiziranih nosilcev podatkov, predvsem 2D kod kot sta QR in Data Matrix. Pri tem bodo predvideni različni nivoji dostopa glede na uporabnika (potrošnik, regulator, serviser itd.), kar bo omogočalo hitrejše in učinkovitejše preverjanje skladnosti izdelkov ter dostop do relevantnih informacij skozi njihov življenjski cikel.

GS1 pri tem zagovarja uporabo enotnega 2D nosilca podatkov (kot sta QR z GS1 Digital Link in Data Matrix), identifikacijo izdelkov s številko GTIN ter uporabo standarda GS1 Digital Link za dostop do strukturiranih podatkov. Takšen pristop omogoča interoperabilnost med različnimi državami, sektorji in informacijskimi sistemi. Ob tem velja poudariti, da največji izziv za podjetja verjetno ne bo sama tehnologija, temveč kakovost, strukturiranost in upravljanje podatkov skozi celoten življenjski cikel izdelka.

Sam sistem DPP bo temeljil na decentralizirani arhitekturi, kjer bodo podatki ostajali pri proizvajalcih ali pooblaščenih ponudnikih, medtem ko bo centralni register DPP omogočal le njihovo iskanje in dostop. Takšen pristop omogoča ohranjanje nadzora nad podatki in zagotavlja njihovo standardizirano dostopnost za različne deležnike.

Pionirska vloga bo kljub temu zaupana uvajanju DPP na baterijskem področju, kjer ne gre za klasične potrošniške baterije, kot so baterijski vložki za manjše naprave. V ospredju so industrijske baterije, baterije za električna vozila ter stacionarni hranilniki električne energije. V omenjenih primerih nastopajo sistemi z veliko kapaciteto shranjene energije, ki lahko dosega od nekaj kilovatnih, pa vse do megavatnih ur. Gre večinoma za aplikacije s področja energetike, industrije, prevoznih sredstev in sistemov za upravljanje z obnovljivimi viri energije. Zaradi njihovega vpliva na varnost, okolje in krožno gospodarstvo, je sledljivost podatkov o njihovi sestavi, zmogljivosti, uporabi in koncu življenjske dobe ključna. Velja še enkrat poudariti, da teh sistemov ne smemo enačiti s klasičnimi baterijami za vsakodnevno rabo, kjer gre za drugačen regulativni in tehnološki kontekst.

Jasna pravila igre

Kaj to pomeni v praksi? Po trenutno veljavni evropski regulativi bodo obvezni digitalni potni listi predvsem za: industrijske baterije nad 2 kWh, baterije za električna vozila (EV) in deloma za baterije tipa LMT (light means of transport), kjer gre za e-kolesa, e-skiroji itd. Pri teh baterijah bo moral DPP vsebovati podatke o proizvajalcu, model baterije, serijsko številko, proizvodni obrat nastanka, datum proizvodnje in unikatni identifikator baterije, pri čemer se kot ena ključnih rešitev uveljavljajo standardi GS1. Med ključnimi tehničnimi karakteristikami bo mogoč še vpogled v podatke o nazivni kapaciteti, nazivni napetosti, energijski gostoti, moči, masi, velikosti, kemijski sestavi, vsebnosti kritičnih surovin, deležu recikliranih materialov, pričakovani življenjski dobi, številu ciklov polnjenja, degradaciji itd.

Zelo ključni bodo trajnostni podatki, kot so: ogljični odtis baterije, izvor surovin, možnost popravila, možnost ponovne uporabe, navodila za recikliranje in razstavljanje ter podatek o človekovih pravicah v dobavni verigi. S tem namenom bo na bateriji 2D koda, ki jo bo uporabnik ali serviser enostavno odčital in na takšen način dostopal do digitalnih zapisov ključnih informacij. Digitalni zapis podatkov se bo lahko skozi življenjski cikel dopolnjeval in posodabljal. To pomeni, da se bodo podatki lahko dopolnjevali, naj gre za servisne posege, zamenjave modulov, stanje degradacije, reciklažo, spremembo lastništva ali »second life« uporabo.

Pričakovanja in izzivi

Digitalni potni list izdelkov postaja ena ključnih prihodnjih zahtev evropskega trga. Leto 2026 ponuja prelomnico pri vzpostavljanju sistema, leto 2027 pa začetek njegove dejanske rabe. Uspešnost uvajanja ne bo odvisna le od tehnologije, temveč v prvi vrsti od pripravljenosti podjetij na učinkovito upravljanje podatkov ter sodelovanje pri oblikovanju in uporabi skupnih standardov.

Na temo trajnostnih zahtev in Digitalnega potnega lista, priprvaljamo različne seminarje - lepo povabljeni:  https://www.gs1si.org/dogodki