14. maja. 2026
Evropska unija z novo, prenovljeno Uredbo o nadzoru ribištva v okviru skupne ribiške politike (CFP – Common Fisheries Policy) uvaja bistveno strožje zahteve glede sledljivosti rib, ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Cilj zakonodaje je zagotoviti večjo transparentnost, učinkovitejši nadzor nad ulovom ter bolj zanesljive podatke skozi celotno dobavno verigo – od ulova oziroma gojenja do maloprodaje.
Nova pravila temeljijo predvsem na digitalizaciji procesov, elektronskem poročanju in obvezni sledljivosti lotov, kar za podjetja pomeni potrebo po bolj strukturiranem upravljanju podatkov in uvedbi standardiziranih identifikacijskih rešitev.
Popolna sledljivost od ulova do trgovine
Prenovljena evropska uredba uvaja zahtevo, da mora biti vsak ribji ali akvakulturni proizvod del jasno identificiranega lota, ki je sledljiv skozi vse faze dobavne verige. To vključuje proizvodnjo, predelavo, skladiščenje, transport in prodajo.
Poleg tega zakonodaja uvaja obvezno uporabo elektronskih ladijskih dnevnikov, digitalnih prodajnih listin, transportnih dokumentov ter elektronskih poročil o inšpekcijah. Pomemben poudarek je tudi na tehtanju ulova po vrstah takoj po iztovoru ter poročanju podatkov pristojnim organom v zelo kratkih časovnih rokih.
Nova pravila se hkrati povezujejo tudi z drugimi evropskimi zakonodajnimi pobudami, kot so:
- EUDR (uredba o proizvodih brez krčenja gozdov),
- CSRD (poročanje o trajnosti),
- CSDDD (dolžna skrbnost podjetij),
- ESPR (digitalni potni list izdelka),
- PPWR (uredba o embalaži in odpadni embalaži).
Skupni imenovalec vseh teh pobud je potreba po kakovostnih, zanesljivih in interoperabilnih podatkih.
Standardi GS1 kot podpora skladnosti z zakonodajo
Globalni standardi GS1 podjetjem omogočajo vzpostavitev enotnega sistema identifikacije, zajema in izmenjave podatkov, ki podpira zahteve evropske zakonodaje in hkrati izboljšuje učinkovitost poslovanja. Nova pravila zahtevajo jasno identifikacijo vseh deležnikov v verigi – od ribiških plovil in pristanišč do predelovalcev, distributerjev in trgovcev –, kar omogoča uporaba identifikacijske številke GLN (Global Location Number).
Za sledljivost proizvodov po lotih se uporabljata številka GTIN za identifikacijo izdelka ter številka lota oziroma serije za povezavo na podatke o ulovu, kot so vrsta ribe, območje ulova, datum in količina. Pomemben del zakonodaje je tudi logistična sledljivost pošiljk, kjer se uporablja SSCC (Serial Shipping Container Code) za identifikacijo palet, zabojnikov in drugih logističnih enot. Takšen standardiziran pristop omogoča zanesljivejšo izmenjavo podatkov, hitrejše poročanje, učinkovitejše izvajanje odpoklicev ter lažjo integracijo z nacionalnimi in evropskimi informacijskimi sistemi.
Več podatkov, manj ročnega dela
Nova uredba močno spodbuja avtomatizacijo zajema podatkov. Uporaba GS1 črtnih kod in 2D kod omogoča hitrejši ter zanesljivejši zajem podatkov na različnih točkah procesa – pri iztovoru, skladiščenju, predelavi, distribuciji in v trgovini.
V praksi to pomeni uporabo:
- GS1-128 črtnih kod,
- GS1 DataMatrix kod,
- QR kod podprtih s standardom GS1 Digital Link.
V take kodne simbole je mogoče vključiti podatke, kot so: GTIN, lot, datum, serijska številka, količina, dodatni podatki o sledljivosti. Rezultat je manj ročnega vnosa, manj napak in hitrejše izpolnjevanje regulatornih zahtev.
*Vir: GS1 Sweden – EU Common Fisheries Policy and the revised Fisheries Control Regulation – Position Paper on the use of GS1 Standards and Services
Pomembna postaja na poti digitalizacije prehranske verige
Nova evropska pravila potrjujejo, da sledljivost ni več zgolj zahteva posameznih trgovcev ali interni proces podjetij, temveč postaja ključni element regulatorne skladnosti in zaupanja v prehranski verigi.
V GS1 Slovenija področju sledljivosti rib namenjamo pozornost že več let. Leta 2020 smo pripravili dokument Priporočila GS1 za označevanje in sledljivost rib, ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture , ki podjetjem ponuja praktične usmeritve za uporabo GS1 standardov v sektorju ribištva in akvakulture.
Priporočila vključujejo smernice za:
- identifikacijo proizvodov in deležnikov,
- označevanje logističnih enot,
- uporabo črtnih kod,
- zajem in izmenjavo podatkov,
- vzpostavitev učinkovite sledljivosti skozi celotno verigo.
Nova evropska zakonodaja tako dodatno potrjuje pomen standardiziranih podatkovnih modelov in interoperabilnih rešitev, ki podjetjem omogočajo, da z eno podatkovno infrastrukturo podprejo več regulatornih zahtev hkrati.
Več informacij o področju sledljivosti rib in GS1 priporočilih je na voljo na spletni strani GS1 Slovenija:
https://www.gs1si.org/panoge/trgovina-proizvodnja/sledljivost-hrane/ribe
Vabilo na spletni seminar
Za podjetja, ki želijo bolje razumeti zahteve sodobne sledljivosti in možnosti uporabe GS1 standardov v praksi, v GS1 Slovenija pripravljamo tudi spletni seminar Sodobna sledljivost živil s QR in standardi GS1 . Seminar bo namenjen aktualnim izzivom sledljivosti, digitalizacije podatkov in uporabi 2D kod v prehranski verigi.
Kotizacije ni, prijava je obvezna. Več informacij na naslednji povezavi: https://www.gs1si.org/dogodek/sodobna-sledljivost-zivil-s-qr-standardi-gs1