28. junija. 2024
V okviru dogodka »Spletna kava z GS1« smo pred kratkim z gosti iz industrije razpravljali o trajnostnih zahtevah in upravljanju z embalažo. Šest sogovornikov je predstavilo stališča in izkušnje s področja krožnega toka embalaže in z njim povezanimi zakonodajnimi zahtevami s področji snovanja, polnjenja in recikliranja embalaže. Na dogodku smo predstavili še primere dobrih praks, ki jih spremlja raba standardov GS1 (GTIN, SSCC in GRAI) ter se dotaknili akcijskega načrta za krožno gospodarstvo z zahtevami glede embalaže za enkratno uporabo ter minimalnega deleža reciklata v embalaži za prihodnja obdobja.
Na dogodku, ki si ga lahko brezplačno ogledate, so bili z nami Maša Šprajcar – Rančić iz trgovskega podjetja SPAR Slovenija, Nejc Mužič in Matevž Nagode iz tiskarne CETIS FLEX, Eva Lipovž – Ančik iz družbe za ravnanje z odpadki Slopak, Snežana S. Slekovec iz proizvajalca pijač Radenska Adriatic ter Urban Tanko kot predstavnik podjetja za celovite rešitve na področju industrijskega označevanja izdelkov in embalaže EMA. Dogodek je vodil in povezoval Matic Ceglar, strokovnjak za označevanje in upravljanje embalaže, njenih materialov in tehnik pakiranja iz GS1 Slovenija.
Razprava je potekala v luči trenutno zelo aktualnega sprejemanja dokončne odločitve o uvedbi kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač ter s tem povezanega cilja, da se za namen recikliranja zbere do leta 2025 77 odstotkov vseh odpadnih plastenk pijače na trgu ter do leta 2029 90 odstotkov vseh odpadnih plastenk pijače. Med cilje šteje tudi, da bi bila vsa embalaža na trgu EU primerna za ponovno uporabo ali recikliranje do leta 2030. V primeru, da posamezna država doseže zgoraj navedene odstotke za namen recikliranja z drugo tehniko oziroma pristopom, ji ni potrebno uveljavljati kavcijskega sistema in je odločitev o tem prostovoljna. Velja poudariti, da velja omenjena obveznost pri embalaži za pijače za enkratno uporabo, kjer gre za PET plastenke in pločevinke s prostornino do treh litrov. Uredba pa ne velja za vino, žgane pijače, mleko in mlečne izdelke.
V GS1 Slovenija smo s tem namenom že v preteklosti vzpostavili stike z deležniki, ki upravljajo z embalažo na področju Slovenije. Med njimi igrajo pomembnejše vloge: Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (del katere predstavlja Združenje industrije pijač), organizacije s področja varstva okolja, Združenje kemijske industrije, Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Trgovinska zbornica Slovenije, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, reciklažna podjetja in embalažna industrija. GS1 Slovenija je v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Slovenije in pomembnimi trgovskimi podjetji razvila še predlog označevanja vračljive embalaže. Na podlagi predloga je bil dosežen nacionalni dogovor za sledljivost prodajne vračljive embalaže preko identifikacijske številke GS1 GTIN.
Zelo aktivno deluje GS1 na omenjenem področju na nivoju EU. Trenutno poteka preverjanje možnosti za pripravo enotnega podatkovnega modela na nivoju EU, ki bo osnova za razvoj rešitev za podporo podjetjem pri izpolnjevanju prihajajoče uredbe PPWR za embalažo in odpadno embalažo. Osnovo predstavljajo po tej plati nabori podatkov/atributov, ki jih lahko matični organizaciji GS1 posredujejo nacionalne izpostave. Velja poudariti, da v mnogih državah EU že uporabljajo uveljavljene sheme vračila kavcije za embalažo, kjer prevladujejo tradicionalni materiali, kot je steklo.
Nekatere države imajo slednj urejeno še na področju drugih embalažnih materialov, kot sta plastika in kovina. Ker se implementacije sistema DRS razlikuje po državah, so v pripravi enotna priporočila implementacije sistema DRS na nivoju EU, ki bo podprta z uporabo standardov GS1. Sodelovanje z organizacijami, ki delujejo na tem področju v posameznih državah, je zato ključno. Prenos priporočil GS1 na lokalne nacionalne nivoje bo lahko res uspešen le na takšen način. Velja poudariti, da GS1 že danes priporoča, da se embalažo, ki jo opredeljuje uredba, označuje s tako imenovano »pametno embalažo« ter 2D kodami. Embalaža lahko na takšen način vsebuje vse informacije o njeni sestavi, kar potrošnikom olajša sortiranje.
Ali bomo v Sloveniji uvedli kavcijski sistem za plastenke in pločevinke, še ni odločeno. Preden bo pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprejelo odločitev, se vrstijo sporočila za javnost z obeh strani – tistih, ki so za, in tistih, ki so proti uvedbi kavcijskega sistema. V združenju industrije pijač se za kavcijski sistem zavzemajo zato, ker želijo odpadno embalažo plastenk dobiti nazaj in jo reciklirali v nove plastenke. Zdaj je ta material, zmešan z drugimi embalažnimi odpadki, težje reciklirati na način, ki bi omogočal ponovno uporabo v živilski industriji. Vzpostavitev kavcijskega sistema bi po ocenah trajala od leta in pol do dveh.