31. avgusta. 2026
Manjkajoče, nepravilne ali neberljive črtne kode na zdravilih povzročajo vse več težav britanskim lekarnam. Ugotovitve, ki jih je objavil GS1 UK, kažejo, da kakovost podatkov in pravilna uporaba standardov GS1 nista zgolj vprašanje učinkovitosti, saj sta v zdravstvu lahko neposredno povezani z varnostjo pacientov.
Digitalizacija zdravstvenih sistemov je v zadnjih letih močno povečala uporabo samodejne identifikacije zdravil. Odčitavanje črtnih kod omogoča hitro preverjanje izdelkov, upravljanje zalog, spremljanje rokov uporabe in serij ter varnejšo izdajo in uporabo zdravil. A velja poudariti, da so takšni sistemi učinkoviti le, če so podatki na embalaži pravilni in strojno berljivi. Najnovejše ugotovitve iz Združenega kraljestva so po tej plati precej alarmantne. GS1 UK je avgusta 2026 objavil rezultate raziskave o vplivu manjkajočih, nepravilnih in neberljivih kod na embalaži zdravil. Posledice so jasne in evidentne, ko gre za vplive na vsakodnevne procese v lekarnah, povečano potrebo po ročnem preverjanju ter omejeno uporabo digitalnih sistemov za upravljanje z zdravili.
Kje so 2D kode?
Ugotovitve številnih deležnikov omenjajo razmere, ki so povezane med drugim s spremembami zakonodaje po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Z začetkom leta 2025 so v okviru Windsorskega sporazuma začela veljati nova pravila za zdravila. Za zdravila, namenjena izključno britanskemu trgu, ni več zahteve evropske direktive o ponarejenih zdravilih (FMD), po kateri je morala biti embalaža zdravil označena s serializirano dvodimenzionalno kodo GS1 DataMatrix. Posledično na britanski trg prihaja vse več zdravil brez 2D kode oziroma celo brez ustreznega identifikatorja izdelka. Community Pharmacy England je že maja opozorila na povečanje števila zdravil brez uporabne 2D kode DataMatrix oziroma s kodami, ki jih ni mogoče zanesljivo odčitavati. Opozorili so tudi na omejeno razpoložljivost in nedosledno uporabo globalnih trgovinskih številk izdelkov GTIN (Global Trade Item Number).
Ročno preverjanje
Težava ni le tehnične narave. Manjkajoča, neberljiva ali napačna koda lahko prekine avtomatiziran proces in zdravstveno osebje prisili v ročno preverjanje podatkov. Med zaznanimi težavami so številke GTIN, ki ob odčitavanju prikličejo napačen izdelek, manjkajoče ali neberljive kode GS1 DataMatrix, nepravilno strukturirani podatki v kodah ter neustrezna ponovna uporaba številk GTIN. Posledice so povezane z dodatnim ter časovno zamudnim preverjanjem, izločanjem izdelkov iz uporabe in zamudami v delovnih procesih. Tovrstne težave s kodami lahko dejansko vplivajo na številne procese – od izdaje zdravil in upravljanja zalog do elektronskih zdravstvenih zapisov, odpoklicev izdelkov, revizijskih sledi in preiskovanja incidentov. Tu velja zapisati z »velikimi črkami«, da je pri zdravilih, ki so na pogled podobna, a se po učinkovini, jakosti ali pakiranju razlikujejo, zanesljiva avtomatska identifikacija še posebej pomembna.
GS1 DataMatrix
Pri vseh teh izzivih ima pomembno vlogo standard GS1 DataMatrix, dvodimenzionalni podatkovni nosilec, ki lahko na zelo majhni površini vsebuje več ključnih podatkov. Poleg identifikacijske številke GTIN so lahko v kodi GS1 DataMatrix zapisani tudi drugi standardizirani podatki, na primer številka proizvodne serije, rok uporabe in serijska številka. Informacijski sistemi lahko te podatke ob odčitavanju samodejno zajamejo in uporabijo pri preverjanju zdravila. To omogoča učinkovitejšo sledljivost, upravljanje zalog in odpoklicev ter predvsem dodatne varnostne kontrole pri uporabi zdravil. Velja dodati, da v britanskem zdravstvenem sistemu standardi GS1 podpirajo pobudo Scan4Safety, ki temelji na standardizirani identifikaciji pacientov, izdelkov in lokacij v zdravstvenih procesih.
Varnostni pomisleki
Britanski primer nazorno kaže širši pomen standardov GS1 v zdravstvu. Črtna oziroma 2D koda na embalaži ni samo grafični simbol, temveč vstopna točka do standardiziranih in strukturiranih podatkov. Če je zdravilo enolično identificirano z GTIN, dodatni podatki pa so pravilno zapisani v kodi GS1 DataMatrix, jih lahko različni informacijski sistemi zajamejo in obdelajo na enak način. Če teh podatkov ni ali so nepravilni, se digitalna veriga prekine. Zato britanske zdravstvene organizacije opozarjajo, da odprava zakonske obveznosti uporabe serializiranih 2D kod še ne pomeni, da je izginila njihova praktična vrednost. Prej nasprotno, saj z digitalizacijo zdravstva postajajo kakovostni in standardizirani podatki vse pomembnejši.
Predstavniki britanskega zdravstva zato proizvajalce spodbujajo naj v novih regulativnih razmerah na embalaži zdravil ohranijo 2D kode in dosledno uporabljajo standarde GS1. Pojavljajo se tudi predlogi, da bi se GTIN vključil neposredno v postopke registracije zdravil in da bi bile 2D kode, ki vsebujejo GTIN, številko serije in rok uporabe, na britanskih zdravilih ponovno obvezne.
Temelj digitalnega zdravstva
Primer iz Združenega kraljestva ponuja jasen globalni signal v smislu vrednosti in pomena kakovostnih in standardiziranih podatkov v digitaliziranem okolju. Vrednost standardov GS1, ki omogočajo skupni jezik za identifikacijo, zajem in izmenjavo podatkov med proizvajalci zdravil, distributerji, lekarnami, bolnišnicami in informacijskimi sistemi, je po tej plati neizpodbiten. Zanesljiva identifikacija zdravil je brez dvoma temelj, na katerem stoji varna zdravstvena obravnava.