31. avgusta. 2026
Digitalizacija gradbeništva zahteva več kot zgolj nove programske rešitve. Potrebuje zanesljive, strukturirane in med različnimi sistemi izmenljive podatke o izdelkih. GS1 UK in NBS sta denimo pred dobrim letom dni sklenila partnerstvo, katerega cilj je izboljšati kakovost podatkov ter spodbuditi uporabo globalnih standardov v gradbeni industriji. Kje je po tej plati slovenska gradbena industrija?
Gradbeništvo postaja vse bolj podatkovno intenzivna panoga. Od projektiranja in izbire materialov do gradnje, upravljanja objektov, vzdrževanja in ponovne uporabe materialov so kakovostni podatki o izdelkih vse pomembnejši. Kljub temu je izmenjava podatkov med proizvajalci gradbenih izdelkov, projektanti, izvajalci in upravljavci objektov pogosto razdrobljena in vse prej kot popolna. Na ta izziv sta med prvimi avgusta 2025 odgovorila tudi GS1 UK in britanska platforma za specifikacije in podatke o gradbenih proizvodih NBS, ki deluje v okviru Hubexa. Partnerstvo je povezalo strokovno znanje NBS na področju digitalnih informacij v gradbeništvu s standardom GTIN za globalno enolično identifikacijo gradbenih izdelkov. V praksi slednje pomeni predvsem, da prihaja do vključevanja globalno enoličnih identifikatorjev GTIN v zapise gradbenih izdelkov na platformi NBS Source. S tem želita partnerja zmanjšati dvoumnost v specifikacijah ter izboljšati povezovanje podatkov med proizvajalci, projektanti, nabavo, distribucijo in upravljanjem objektov.
Podatkovni problemi
Opozorilo GS1 UK, da gradbeni sektor uporablja ogromne količine informacij o izdelkih, vendar način njihovega zapisovanja in izmenjave pogosto ni standardiziran, je po tej plati več kot zgovorno. Pa ne gre zgolj za GS1 UK, podobna opozorila prihajajo iz različnih držav. Izvirni »greh« ustvarja dejstvo, da se podatki o istem izdelku lahko pojavljajo v katalogih proizvajalcev, projektantskih sistemih, BIM-modelih, podatkovnih bazah, dokumentaciji izvajalcev in sistemih za upravljanje objektov. Če izdelki niso enolično identificirani, lahko različni sistemi isti izdelek obravnavajo na različne načine. Posledice so večplastne, naj gre za podvajanje podatkov zaradi ročnega vnašanja informacij, večje možnosti napak ali težje sledenje izdelkom skozi življenjski cikel. Na teh področjih lahko ključno vlogo prevzamejo globalni standardi GS1.
En izdelek, ena identiteta
Eden ključnih elementov sistema GS1 je kot že omenjeno GTIN – globalna trgovinska številka izdelka (Global Trade Item Number). GTIN omogoča, da ima različica trgovskega izdelka enolično in globalno prepoznavno identifikacijo. Natančneje rečeno GTIN globalno enolično identificira določeno vrsto oziroma različico trgovskega izdelka. Fizično enake enote istega izdelka imajo isti GTIN. Za razlikovanje proizvodnih serij se GTIN uporabi skupaj s številko serije oziroma lota, za individualno prepoznavanje posameznega kosa pa s serijsko številko. Takšna identifikacija omogoča povezovanje proizvoda z njegovimi podatki. Dokaz o dejanski vgradnji nastane šele, ko se dogodek dobave ali vgradnje ustrezno zajame in shrani v dokumentaciji izvedenega stanja, BIM ali drugem registru objekta. Namesto da bi različna podjetja in informacijski sistemi uporabljali lastne interne oznake za isti gradbeni izdelek, lahko uporabljajo na tak način skupni identifikator, kar omogoča zanesljivo in popolno dokumentiranje vseh dejansko vgrajenih proizvodov.
Vse to je ključno v okolju BIM (Building Information Modelling) oziroma tako imenovanem informacijskem modeliranju gradenj. Digitalni model lahko poleg geometrije vsebuje podatke o načrtovanih materialih, komponentah in proizvodih. Če se med izvedbo posodobi v model izvedenega stanja, lahko vsebuje tudi podatke o dejansko vgrajenih proizvodih. Enolična identifikacija izdelkov omogoča po tej plati zanesljivejše povezovanje fizičnih komponent z njihovimi digitalnimi podatki.
Povezovanje podatkov
Cilj sodelovanja GS1 UK in NBS, kjer gre za zmanjšanje razkoraka med informacijami, ki jih ustvarjajo proizvajalci gradbenih izdelkov, ter podatki, ki jih potrebujejo projektanti, izvajalci in upravljavci objektov, predstavlja dejansko šolski primer, ki mu velja slediti. Uporaba skupnih identifikacijskih standardov ponuja po tej plati osnovo, da podatek o izdelku ostane povezan z istim izdelkom skozi različne faze njegovega življenjskega cikla. Tak pristop izboljša sledljivost materialov in komponent ter zmanjša potrebo po večkratnem ročnem vnašanju enakih informacij. Za gradbeno industrijo je to pomembno še z vidika varnosti, kjer je ključno, kateri izdelek je bil dejansko vgrajen, kdo ga je proizvedel in kakšne lastnosti ima.
Od BIM do DPP
Pomen standardizirane identifikacije bo v prihodnjih letih še večji zaradi evropskih zahtev glede digitalnih potnih listov izdelkov (Digital Product Passport – DPP). Uredba (EU) 2024/3110 je vzpostavila pravni okvir za digitalni potni list gradbenega proizvoda, podrobnejša pravila pa bo Evropska komisija določila z delegiranim aktom. DPP bo med drugim omogočal digitalni dostop do izjave o lastnostih in skladnosti, tehnične dokumentacije, navodil, varnostnih informacij ter identifikacijskih podatkov. GS1 Digital Link bo lahko pri tem povezoval standardni identifikator v QR kodi ali drugem nosilcu podatkov z ustreznim spletnim virom. Fizični izdelek oziroma njegova oznaka bo tako postala vstopna točka do aktualnih digitalnih informacij.
Pomemben korak pri vzpostavljanju evropskega sistema se je zgodil 20. julija 2026, ko je Evropska komisija zagnala register digitalnih potnih listov izdelkov (DPP Registry) skupaj s testnim okoljem. Register predstavlja osrednjo infrastrukturo za registracijo enoličnih identifikatorjev in pripadajočih metapodatkov, medtem ko bodo podrobnejši podatki o izdelkih praviloma ostali shranjeni decentralizirano. Za gradbene proizvode začetek delovanja registra še ne pomeni začetka obveznega registriranja DPP. Komisija sprejetje delegiranega akta za sistem DPP gradbenih proizvodov trenutno načrtuje v drugem četrtletju 2027. Po uredbi CPR se bodo obveznosti proizvajalcev začele uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti tega akta. Uvajanje bo povezano tudi s postopnim prehodom posameznih družin proizvodov na tehnične specifikacije po novi uredbi. Po trenutni indikativni časovnici Evropska komisija za drugo četrtletje 2027 predvideva tudi sprejetje podrobnejših zahtev za DPP gradbenih proizvodov. Za podjetja to pomeni, da se obdobje praktičnih priprav na nove podatkovne zahteve že odvija.
Digitalni potni list gradbenega proizvoda bo hkrati omogočal dostop do podatkov o izdelku skozi njegov celoten življenjski cikel – od sestave ter izvora materialov, in kjer bo ustrezno, bodo vključena tudi priporočila za popravilo, demontažo, ponovno uporabo, predelavo in recikliranje. Gradbeni proizvodi so po tej plati še posebej zanimivi, saj lahko njihova življenjska doba traja več desetletij. Če je izdelek že ob izdelavi enolično identificiran s standardnim identifikatorjem, je bistveno lažje povezovati fizični izdelek z informacijami v digitalnem okolju. Tu se odpira še prostor za uporabo standarda GS1 Digital Link, ki omogoča povezovanje GS1 identifikatorjev s spletnimi viri.
Kje smo v Sloveniji?
Pri nas je uvajanje takšnih rešitev v začetni fazi, vendar se je v zadnjem letu premaknilo od splošnega ozaveščanja h konkretnim pripravam. GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) je v sodelovanju z GS1 Slovenija konec leta 2025 izvedla raziskavo o pripravljenosti slovenskih podjetij na novo uredbo CPR 2024 in digitalni potni list izdelka. Rezultati so pokazali, da je uporaba globalnih identifikatorjev GTIN in GLN v slovenski gradbeni verigi nizka, tehnična dokumentacija pa je pogosto še vedno omejena predvsem na datoteke PDF namesto na strukturirane, strojno berljive podatke. Povprečna samoocena pripravljenosti podjetij na DPP je znašala le 1,61 od 5. Med največjimi ovirami so podjetja navedla pomanjkanje informacij, nejasne tehnične zahteve, kadrovske omejitve in skrb zaradi stroškov.
Naslednji koraki so že opredeljeni. GZS ZGIGM je za leto 2026 napovedala izobraževanja, delovne skupine po proizvodnih družinah in podporo malim ter srednjim podjetjem, GS1 Slovenija pa nadaljevanje uvajanja identifikacijskih standardov GTIN in GLN ter pilotnih projektov GS1 Digital Link. Pri digitalizaciji gradbene verige lahko pomembno vlogo prevzamejo tudi SSCC za logistične enote ter GIAI za identifikacijo posameznih vgrajenih sredstev. V kombinaciji z BIM, ERP in PIM sistemi tako nastaja osnova za povezovanje fizičnega proizvoda z njegovimi podatki skozi ves življenjski cikel.
Krožno gospodarstvo
Standardizirani podatki niso pomembni samo med gradnjo objekta. Predstavljajmo si stavbo, ki jo bodo čez 30 ali 50 let prenavljali ali rušili. Če bodo informacije o vgrajenih materialih in komponentah zanesljivo ohranjene, bo mogoče veliko lažje ugotoviti, katere materiale je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali varno odstraniti. Digitalizacija gradbeništva se zato vedno bolj povezuje tudi s konceptom krožnega gospodarstva. Podatki o izdelkih lahko postanejo neke vrste digitalni spomin stavbe – vendar samo, če so strukturirani, kakovostni in dolgoročno povezani s pravimi izdelki.
Ob vsem tem je sporočilo za slovenske proizvajalce s področja gradbene industrije zelo jasno: GTIN naj ne ostane samo številka v črtni kodi, temveč naj bo vključen v ERP ali PIM, tehnične liste, izjave o lastnostih in skladnosti ter podatke za BIM. Kadar je potrebna sledljivost serije ali posameznega vgrajenega kosa, ga je treba dopolniti z ustreznim dodatnim identifikatorjem in zapisom dogodka. Prav pravočasna ureditev strukturiranih podatkov ter sodelovanje v pilotnih projektih lahko slovenskim podjetjem olajšata prehod na prihodnje zahteve DPP po uredbi CPR 2024.
Več o standardih GS1 v gradbeništvu: https://www.gs1si.org/panoge/druge-panoge/gradbenistvo