27. avgusta. 2026
Evropska komisija je objavila posodobljene smernice za pripravo na digitalni potni list baterije. Različica 2.0 z dne 15. avgusta 2026 na enem mestu združuje 71 podatkovnih elementov, pojasnjuje njihovo pravno podlago in pokaže, kateri podatki so obvezni za posamezne kategorije baterij. Za podjetja je to pomemben korak od splošnih zakonodajnih zahtev k operativni pripravi podatkov, identifikatorjev in informacijskih sistemov. Od 18. februarja 2027 bo digitalni potni list obvezen za baterije električnih vozil, baterije lahkih prevoznih sredstev in industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh.
Baterije bodo prva skupina izdelkov v Evropski uniji, za katero bo digitalni potni list izdelka (DPP) postal obvezen. Uredba (EU) 2023/1542 določa, da bo morala imeti od 18. februarja 2027 potni list vsaka baterija za električna vozila, vsaka baterija za lahka prevozna sredstva – mednje sodijo električna kolesa, mopedi, skiroji itd. – ter vsaka industrijska baterija z zmogljivostjo nad 2 kWh, ki bo dana na trg ali prvič uporabljena v EU. Odgovornost za pripravo in vzdrževanje potnega lista bo nosil gospodarski subjekt, ki baterijo daje na trg. To pomeni, da mora družba zagotoviti, da so podatki točni, popolni in posodobljeni. Potni list bo s posamezno baterijo povezan prek QR kode, ki bo vsebovala njen enolični identifikator.
71 podatkovnih elementov
Smernice podatke razvrščajo glede na njihovo uporabo pri baterijah električnih vozil, baterijah lahkih prevoznih sredstev in industrijskih baterijah. Pri vsakem elementu navedejo pravno podlago in označijo, ali je podatek obvezen, neobvezen, zahtevan le v določenih okoliščinah ali pa ga februarja 2027 še ne bo treba izpolniti oziroma prikazati. Podatkovni nabor sega precej dlje od osnovnih tehničnih podatkov, saj med drugim vključuje: enolični identifikator ter podatke o subjektu, ki je odgovoren za potni list; proizvajalca, kraj in datum proizvodnje ter model, serijo ali serijsko številko; maso, zmogljivost, kemijsko sestavo, nevarne snovi in kritične surovine; napetost, moč, notranjo upornost, energijsko učinkovitost in pričakovano življenjsko dobo; izjavo EU o skladnosti, rezultate preizkusov ter informacije o varnosti in ravnanju z odpadno baterijo; podatke za razstavljanje, nadomestne dele, popravilo, ponovno uporabo in recikliranje ter dinamične podatke o zmogljivosti, stanju zdravja baterije, številu ciklov, dogodkih in pogojih uporabe.
Pomembno sporočilo posodobljenih smernic je, da seznam 71 elementov ne pomeni 71 sočasnih obveznosti za vsako baterijo na prvi dan uporabe sistema. Nekateri elementi se ponavljajo, nekateri veljajo le za določeno kategorijo baterij, za druge morajo biti sprejeti dodatni delegirani ali izvedbeni akti. Tako februarja 2027 predvidoma še ne bo treba prikazati izjave in oznake o ogljičnem odtisu, dokler ne bo določen njun format. Podobno velja za deleže recikliranega kobalta, litija, niklja in svinca, ki bodo vezani na izvajanje 8. člena uredbe in ustrezni delegirani akt. Informacije o odgovornem pridobivanju surovin so po trenutni časovnici zahtevane od avgusta 2027.
DPP in baterija
Ena najzanimivejših značilnosti potnega lista baterije je, da ne bo vseboval le nespremenljivih podatkov iz trenutka proizvodnje. Del podatkov se bo med uporabo baterije posodabljal. Med take sodijo informacije o zmanjševanju zmogljivosti in moči, spremembi notranje upornosti, številu ciklov polnjenja in praznjenja, stanju napolnjenosti, temperaturi ter morebitnih negativnih dogodkih, kot so nesreče. Takšni podatki lahko podprejo realnejšo oceno preostale življenjske dobe in vrednosti baterije. To je pomembno pri odločitvah, ali je baterija primerna za nadaljnjo uporabo, popravilo, predelavo za drug namen ali recikliranje. Potni list bo beležil tudi njen status – na primer ali je originalna, ponovno uporabljena, predelana, ponovno izdelana ali odpadek. V primeru da bo baterija pripravljena za ponovno uporabo, predelana za drug namen ali ponovno izdelana, bo dobila nov potni list, ki bo moral ostati povezan s potnim listom izvirne baterije. Potni list bo prenehal obstajati šele, ko bo baterija reciklirana.
Podatkovna QR koda
Za uporabnika bo najopaznejši element na bateriji QR koda, prek katere je mogoče dostopati do digitalnega potnega lista in njegovih podatkov. V decentraliziranem sistemu podrobne podatke vzdržuje odgovorni gospodarski subjekt ali njegov ponudnik storitev, evropski register DPP pa hrani zahtevane identifikatorje in druge podatke določene z zakonodajo. Različni uporabniki bodo glede na svojo vlogo dostopali do različnih sklopov omenjenih informacij. Uredba zahteva še, da so podatki: zasnovani na odprtih standardih, strojno berljivi, strukturirani in prenosljivi prek interoperabilnega omrežja brez vezanosti na posameznega ponudnika. Zato priprava ni le oblikovanje kode QR, temveč predvsem projekt urejanja in povezovanja podatkov.
Standardi GS1
Standardi GS1 lahko podjetjem pomagajo vzpostaviti enolično identifikacijo in zanesljivo povezavo med fizično baterijo ter njenimi digitalnimi podatki. Identifikatorji GS1, kot sta globalna trgovinska številka izdelka GTIN in globalna lokacijska številka GLN, temeljijo na družini standardov ISO/IEC 15459, na katero se sklicuje tudi uredba o baterijah. V povezavi s standardom GS1 Digital Link ter z ustrezno 2D kodo lahko identifikator postane spletna povezava do podatkov in storitev. Isti identifikacijski temelj je mogoče vključiti v obstoječe procese sledljivosti, logistike, vzdrževanja, nadzora in izmenjave podatkov. Konkretna zasnova je odvisna od ravni identifikacije, zahtev posamezne baterije in informacijskih rešitev podjetja.
Priprave na DPP
Posodobljeni seznam predstavlja praktično osnovo za analizo podatkovne pripravljenosti. Podjetja lahko priprave začnejo že zdaj s tem, da določijo: katere njihove baterije bodo vključene v obveznost DPP; za vsak zahtevani podatek evidentirajo vir, lastnika, format in pogostost posodabljanja; ločijo statične podatke o izdelku od dinamičnih podatkov, ki nastajajo med uporabo; preverijo enolično identifikacijo baterije, gospodarskih subjektov in lokacij; povežejo podatke iz proizvodnje, tehnične dokumentacije, dobavne verige, preizkusnih poročil in sistema za upravljanje baterije; opredelijo dostopne pravice, odgovornost za kakovost podatkov in njihovo dolgoročno dostopnost in preverijo uporabo standardiziranih 2D kod, GS1 Digital Link in programskih vmesnikov. Ker se tehnični okvir še dopolnjuje, morajo podjetja spremljati tudi prihodnje posodobitve dokumentacije.