03. junija. 2025
Sledljivost pacientov, zdravil in zdravstvenega materiala šteje med ključne procese, s katerim se srečujemo med raznovrstnimi medicinskimi postopki.
Nihče si ne želi primerov, ko pride do zamenjave pacientov, kot se je to zgodilo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Tam so odstranili želodec pacientu, ki naj bi imel raka. Žal je prišlo v danem primeru do zamenjave tkiv vzorcev dveh pacientov, kjer so želodec odstranili napačnemu. Sodeč po uradnih ugotovitvah obstaja možnost, da je napako storila medicinska sestra pri označevanju histoloških vzorcev. Tako poročajo mediji. Do zamenjave pacientov je prišlo tudi na relaciji med Splošno bolnišnico Celje, Zdravstvenim domom Sevnica in Trubarjevim domom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu. Dva pacienta, ki nista bila sposobna komunicirati z osebjem in nista imela identifikacijskih zapestnic, sta bila pripeljana istočasno v reševalnem vozilu. Med zdravljenjem je eden umrl. Moškega so pokopali, drugega so po zdravljenju odpeljali nazaj v dom starostnikov. Tam so ugotovili, da ima s seboj dokumentacijo na napačno ime in da je prišlo do zamenjave identitete. Umrlega pacienta so pokopali pod napačnim imenom. Do velike napake je prišlo tudi med operacijo mladoletne športnice v izolski bolnišnici. A velja poudariti, da so medicinske napake, kot so zamenjave pacientov, napačne operacije ali napačno označeni vzorci, načeloma redki – le posledice so žal pogosto usodne. V zadnjih letih smo se s takimi primeri srečali v več slovenskih bolnišnicah. Med glavne imenovalce omenjenih dogodkov šteje neustrezna ali manjkajoča identifikacija pacientov.
Pojavnost tovrstnih dogodkov, ki vplivajo na kakovostno in varno obravnavo pacientov, naslavljajo v veliki meri nove smernice v obliki standarda GS1 s področja identifikacije pacientov z enotno zapestnico. V zdravstvu, kjer igrajo ključno vlogo pravočasnost, natančnost in varnost, predstavlja namreč zanesljiva identifikacija pacientov enega izmed najpomembnejših temeljev kakovostne oskrbe. Posodobljene smernice GS1 z naslovom »Supporting Verification of Patient Identification Implementation Guideline (verzija 2.0, marec 2025)« uvajajo s tem namenom posodobljen pristop k identifikaciji pacientov s pomočjo standardiziranih črtnih kod na zapestnicah, kar omogoča poenotenje procesov, zmanjšuje napake in izboljšuje sledljivosti v vseh fazah zdravstvene obravnave.
Kaj prinašajo novosti?
Smernice temeljijo na uporabi črtnih kod tipa GS1 DataMatrix z globalno številko storitvenega razmerja (GSRN) in dodatnimi atributi (npr. ime, spol, rojstni datum). Kodo lahko uporabimo na pacientovi zapestnici, identifikacijski kartici in digitalnih aplikacijah. Ključni cilj je poenostaviti in standardizirati postopke preverjanja pacientove identitete v vseh točkah stika z zdravstvenimi storitvami – od sprejema, zdravljenja, operacij in na koncu odpusta ali premestitve v drugo ustanovo.
Dokument opisuje štiri ključne faze pacientove obravnave. Pri sprejemu pacienta se preveri njegova identiteta z dokumentom ali napotnico, nato se mu izdela zapestnica z GS1 črtno kodo, ki vsebuje osnovne podatke in GSRN. V enoti za oskrbo osebje odčita zapestnico, pridobi dostop do zdravstvenih podatkov in označi vzorce (npr. odvzeto kri) z istim identifikatorjem. Pri nadaljnji obravnavi gre za sledenje posegom, zdravilom in drugim postopkom z uporabo črtne kode, kar zagotavlja točnost zapisa ter odpravlja napake pri identifikaciji. Sledi odpust, kjer se podatki o odpustu zabeležijo v sistem in posredujejo naslednji ustanovi (npr. rehabilitacijskemu centru).
Kaj je GSRN in zakaj je pomemben?
Global Service Relation Number (GSRN) je enolični identifikator, ki povezuje zdravstveno ustanovo (ponudnika storitve) in pacienta (prejemnika storitve). Poleg osnovne identifikacije omogoča vključitev dodatnih atributov, kot so Service Relation Instance Number (SRIN) za označevanje epizod zdravljenja, Version Control Number (VCN) za sledljivost verzij zapestnic in demografske podatke. GSRN omogoča na takšen način: zmanjšanje napak pri zdravljenju, hitro preverjanje identitete, dostop do celovitih in točnih podatkov ter večjo varnost in zaščito pravic pacientov.
Tehnične zahteve in standardi
Dokument ponuja podrobna navodila za: tiskanje črtnih kod na zapestnice (vključno z dvojno kodo za večjo varnost), odčitavanje s skladnimi napravami, obdelavo posebnih znakov (npr. šumnikov) preko t.i. »percent encodinga« ter razlikovanje med čitljivim besedilom za ljudi (HRI) in ne-berljivimi kodami.
Kdo naj uvede smernice?
Smernice so namenjene širokemu krogu deležnikov, na čelu z: zdravstvenim osebjem (zdravniki, sestre, farmacevti), IT oddelki in ponudniki informacijske podpore, proizvajalci in dobavitelji AIDC opreme (čitalniki, tiskalniki) ter razvijalci drugih tipov programske opreme.
Številne koristi
Z uporabo standardov GS1 za identifikacijo pacientov stopa zdravstvo korak bliže k popolni digitalni interoperabilnosti in varnosti. Skladnost s temi smernicami omogoča lažji nadzor nad podatki, zmanjšuje operativna tveganja in varuje zdravje ter pravice pacientov. Vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogoča kakovost obravnave, sledljivost in varno anonimizacijo, ko se pojavi potreba po zakritju osebnih podatkov v smislu nevidnosti za laboranta ali pri, denimo, izvidih, ki obravnavajo psihično stanje posameznika. Če si resnično želimo povečati učinkovitost in varnost zdravstvenega sistema, predstavljajo črtne kode tipa GS1 DataMatrix brez dvoma pomemben del omenjenega poslanstva.
Primer iz prakse
Britanski program Scan4Safety, uveden v šestih NHS* bolnišnicah, je z uporabo GS1 standardov dosegel impresivne rezultate: 76 % manj napak pri identifikaciji, 140.000 ur več časa za paciente, 9 milijonov funtov prihrankov pri upravljanju zalog, čas odpoklica izdelka se je skrajšal z 8 dni na 35 minut. Ključen element uspeha je bilo skeniranje zapestnic, s katerim zdravstveno osebje v realnem času preveri identiteto pacienta in ustreznost zdravila, posega ali vzorca.
* Nacionalna zdravstvena služba (National Health Service, skrajšano NHS je javni zdravstveni sistem Združenega kraljestva, ki združuje funkcije zdravstvene politike, financiranja in izvajanja storitev pod eno organizacijsko streho. V Sloveniji so te vloge razdeljene med več institucij: Ministrstvo za zdravje (politika in regulacija), ZZZS (financiranje), NIJZ (javnozdravstvene analize), JAZMP (nadzor nad zdravili in medicinskimi pripomočki) ter zdravstvene ustanove, kjer se izvaja oskrba.
Zaključek
Uvedba standardiziranih zapestnic s kodami GS1 predstavlja pomemben korak k večji varnosti, sledljivosti in digitalni interoperabilnosti v zdravstvu. Skladnost s smernicami GS1 omogoča boljši nadzor nad podatki, zmanjšuje operativna tveganja ter krepi varstvo zdravja in pravic pacientov. Eden ključnih vidikov je tudi varna anonimizacija identifikacijskih podatkov: črtna koda na zapestnici ne razkriva kliničnega konteksta (npr. psihiatrično, onkološko zdravljenje), s čimer se prepreči nepooblaščen vpogled v občutljive informacije. Na ta način je omogočena zanesljiva identifikacija tudi v okoljih, kjer je pomembno varovanje zasebnosti - denimo v laboratorijih ali pri ravnanju z izvidi. Z uporabo GSRN in z njim povezanih atributov, vključno z enoličnimi identifikatorji in identifikacijskimi atributi pacienta, se vzpostavlja sistem, ki omogoča celostno, varno in spoštljivo obravnavo pacienta v vseh fazah zdravljenja.