24. februar. 2020
V letu 2020 mreža Evropskih potrošniških centrov (EPC) praznuje 15. obletnico delovanja. Obeležujejo jo s celoletno kampanjo ozaveščanja potrošnikov: januarja so izpostavili trajnostno naravnano potrošništvo, februarju pa pasti na družbenih omrežjih.
Facebook, Youtube, Instagram, Twitter, Tinder, CouchSurfing, Flickr, LinkedIn, Quora, Reddit in ostali družbeni mediji so hitro in učinkovito sredstvo za nagovarjanje potrošnikov s ponudbami, ki se jim je težko upreti. Vendar pa nekatera podjetja to izkoriščajo za zvabljanje potrošnikov v naročniške pasti ali za izvabljanje denarja in podatkov od njih, ogrožajo pa tudi varnost posameznikov (okužbe računalnikov, zloraba podatkov, nadlegovanje ali celo izsiljevanje uporabnikov).
Glede na nedavno študijo Evropske komisije je 56 % evropskih potrošnikov v zadnjih dveh letih doživelo goljufijo. Najpogostejše vrste prevar na družbenih medijih so t. i. nakupovalne prevare, pri katerih potrošnike z zvijačo zvabijo v (neželene) naročnine ali nakup proizvodov, ki so lažni ali pa ne obstajajo.
Čeprav se v letu 2017, ko je bil ta problem že zelo pereč v skandinavskih državah, slovenski potrošniki še niso obračali na EPC zaradi neželenih in nevede sklenjenih naročniških pogodb, lahko rečemo, da je ta problem postal v preteklem letu že bolj prisoten, so sporočili iz mreže EPC in slovenskega gospodarskega ministrstva.
Oglasi – in dokazi – izginejo brez sledi
Pasti na socialnih omrežij postajajo vse bolj prefinjene, izkoriščajo pa predvsem nepozornost in čustva uporabnikov, ki se odzivajo na mamljive oglaševalske ponudbe, nagradne igre, brezplačne preizkusne ponudbe, prošnje za pomoč, sodelujejo v klepetalnicah, v katerih nevede izdajo zasebne podatke ipd.
Problem ostaja tudi v izsledljivosti in razkrivanju spletnih prevar, saj v povprečju zgolj petina prevaranih odda uradno prijavo goljufije, večina tistih, ki prevare niso prijavili, pa meni, da s prijavo ne bi ničesar spremenili.
Glede na zadnjo raziskavo statističnega urada RS (SURS, 2019) je bil 1 % oseb, starih 16–74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem uporabljale internet za zasebne namene (to je okoli 10.170 oseb), finančno oškodovan ali zaradi kraje njihove identitete, ali zaradi prejema prirejenega elektronskega sporočila, ali zaradi preusmeritve na lažno spletno stran.
S to kampanjo mreža EPC spodbuja potrošnike, da naredijo preventivni posnetek zaslona s prikazom sumljive vsebine, preden kliknejo na oglas na družbenih medijih. Ti namreč pogosto izginejo takoj, ko uporabnik klikne nanje. S to minimalno potezo se lahko poveča pozornost uporabnika, zmanjša se impulzivni vzgib ter nenazadnje tudi shrani dokaz v primeru dejanske spletne pasti.