03. oktober. 2022
Pred več kot desetletjem je bila v Sloveniji logistika še v povojih. Danes je slika diametralno nasprotna. Podobno velja po vsem svetu, saj se je morala logistika v zadnjih letih v smislu poslovnega modela čez noč spremeniti in prilagoditi novim epidemiološkim, družbenim in geopolitičnim razmeram. O novih razmerah in izzivih govori prof. dr. Maja Fošner, dekanica Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.
Logistika predstavlja »DNK« poslovanja in siceršnjega življenja, saj ima izjemen vpliv na pretok blaga po vsem svetu. Kakšna bo podoba globalne logistike čez deset let? Na katerih področjih bodo največje spremembe?
Izkušnje preteklih let so nas naučile, da so daljša napovedovanja v logistiki in oskrbovalnih verigah nezanesljiva in nehvaležna. Samo poglejmo, kaj vse se je zgodilo? Pandemija je dodobra spremenila panogo logistike. V tem trenutku smo priča geopolitični nestabilnosti, ki ima izjemen vpliv na logistiko in če pride do še kakšne višje sile, se bo logistični svet ponovno čez noč zamajal.
Zagotovo bo panogo v naslednjem obdobju spreminjalo napovedano pomanjkanje virov, pa tudi možni pretresi v delovni sili. Prav tako bo izjemnega pomena optimizacija oskrbovalne verige, ki mora biti krajša, predvsem bo potrebno graditi dolgoročne partnerske in transparentne odnose. Prenos proizvodnje bližje k porabnikom, t. i. onshoring, je neizogiben. Napovedi kažejo, da bodo globalno gledano do leta 2025 prevladovali trije bloki – EU, ZDA in Kitajska, pri čemer se bo potrošnja bolj osredotočala na nakupe znotraj teh blokov.
Pričakovati je tudi vedno večji pritisk na podjetja pri doseganju okoljskih in trajnostnih zahtev. Še vedno je zanesljiv trend tehnološki napredek v logistiki, pri čemer bodo digitalizacija, avtomatizacija ter robotizacija igrale pomembno vlogo. Z gotovostjo lahko trdimo le, da bodo spremembe edina konstanta, ki bodo oblikovale logistiko in oskrbovalne verige. Uspešni logistični akterji bodo tisti, ki se bodo na novonastale spremembe hitro prilagodili ter transformirali.
Kje vidite največje težave, s katerim se bo moralo spopasti svetovno gospodarstvo v smislu logistike in logističnih tokov v prihodnjih treh letih? Ali se lahko v Evropi ponovi scenarij, ki ga je lani doživela Velika Britanija v smislu praznih trgovskih polic, dolgih vrst pred bencinskimi črpalkami in strahov, da bi utegnili otroci ostati brez božičnih daril?
Verjamem, da smo se od omenjenih dogodkov nekaj naučili. Zanimivo bo spremljati razvoj oskrbovalnih verig v energetsko omejenem in vedno bolj nizkoogljičnem okolju. Tu bodo zagotovo nastajale težave in zmagovalci bodo tisti, ki bodo znali najbolje izkoristit alternativne vire. Izjemnega pomena bo nadzor tokov v realnem času in zmanjševanje prekinitev, na katere lahko s pravim načrtovanjem in vključevanjem kriznega managementa vsaj delno vplivamo.
Drži tudi, da so nove družbene razmere spremenile potrošniške navade in transformirale prodajne poti. Potrošnik postaja vedno bolj zahteven, a hkrati bolj osveščen. Če se napovedi uresničijo, da bo globalna letna rast e-prodaje do leta 2030 kar 23,5 %, potem bo potreben premik v dostavah v zadnjem »kilometru«, sploh glede na pritisk brezogljičnih dostav.
Pri optimizaciji logističnih tokov se srečujemo s poplavo pojmov, kot so: vidljivost, sledljivost, interoperabilnost, trajnost, obvladovanju stroškov, uporaba standardov in denimo digitalizacija. Vse to kliče po veliki meri visokokvalificiranega kadra, kaj ponuja po tej plati slovenskemu gospodarstvu Fakulteta za logistiko?
Res je, če smo v preteklosti o teh izrazih govorili kot o trendih, ki se izjemno počasi vpeljujejo v logistiko, so glede na nepredvidljivost zadnjih let, neizogibni. V preteklosti so si jih lahko »privoščili« le velikani, kot sta Amazon in Walmart, danes je poslovanje v »real-time« neizogibno.
Prilagodljivost nastalim spremembam je v gospodarstvu nujna in prav tako nujna je na naši strani, kjer izobražujemo kadre s področja logistike. Na naši fakulteti smo zavezani k visoki kakovosti izobraževanja. Želimo si, da so naši diplomanti kompetentni in na trgu dela zaželeni. Tako smo bili, glede na razmere globalnega trga, »prisiljeni« k posodobitvi študijskih programov. Z novim študijskim letom pričenjamo z izvajanjem praktično novih študijskih programov, ki so skrbno premišljeni in pripravljeni v skladu s sodobnimi dognanji s področja logistike in smernic Evropskega logističnega združenja. Da so vsebine in inovativen način izvajanja študijskega procesa res na zavidljivi ravni, priča dejstvo, da smo bili ponovno reakreditirani s strani dveh mednarodnih akreditacijskih hiš za kakovost študija ECBE in ACBSP.
Omejitve zaradi koronavirusa so radikalno zarezale v delovanje transportnih tokov, naj gre za ljudi ali tovor. Pandemija je vplivala na vse vrste transporta. Kaj smo se naučili iz tega, je novodobna logistika manj ranljiva in bolj pripravljena na bodoče tovrstne izzive?
Iskreno povedano, verjetno ne. Izjemno težko je napovedati nepredvidljivosti, ki lahko vplivajo na logistične tokove. Trenutne svetovne razmere so otežene, nastal je skupek posameznih dejavnikov, ki skupno vplivajo na poslovanje na vseh področjih. A ni vse črno-belo. Mislim, da se je logistična srenja odzivala na novonastale situacije dokaj dobro, predvsem pa je doumela, da je potrebno vlagati v razvoj in poskušati omejiti posledice nepredvidljivega.
Geopolitična nestabilnost je čez noč prinesla dvig cen surovin ter težave s skladiščnimi in transportnimi kapacitetami, kar je spremljala rast spletne potrošnje. Vse to je predstavljalo velik izziv za številna podjetja, kako se je in se bo spremenilo po tej plati delovanje spletnih tržnic?
Potrošniki so postali bolj zahtevni. Dobršen del prodaje se je selil na splet. Spreminjajo se potrošnikove zahteve po raznolikosti izdelkov, tudi kanalov prodaje. Potrošniki zahtevajo hitrejše dobavne roke in večjo preglednost. Pri tem želi potrošnik vedeti, ali je izdelek, ki ga je izbral, res tisti, ki ga išče, ali je na voljo in če je, v kakšni količini? Če slednje ni na voljo, želi takoj izvedeti, kakšne so alternative, kakšni so dodatni stroški in kdaj lahko pričakuje dostavo – pa še to ne samo glede datuma, ampak celo v katerem časovnem intervalu. Ta trend se je začel v modni industriji, s personalizacijo tekaških copat, sedaj kaplja v druge industrije. Nastaja trend, ki zahteva še hitrejše odločanje.
Pričakujemo lahko porast spletnih tržnic, njihovo inovativnost in prilagodljivost posameznikovim navadam. V smislu logistike pa bo šlo za prehod v stalen nadzor nad
izbranim izdelkom. To je trenutno trend v dostavljalskih službah, predvsem pri spletnih ponudnikih dostave hrane, ko lahko od prevzema hrane do dostave spremljamo dostavljavca. Pričakujmo, da bo to možno v vseh segmentih logističnih (mikro)procesov.
Dobro obvladovanje podatkov, ki jih je treba skrbno zbirati, analizirati in vrednotiti, predstavlja osnovo dobrega načrtovanja logističnih in transportnih aktivnosti. Kje vidite po tej plati možnosti za izboljšave in kakšna bo po tej plati vloga standardov, kakršne ustvarja organizacija GS1?
Ključno vlogo igra »real-time« vidljivost skozi celotno oskrbovalno verigo – vse to namreč omogočajo standardi GS1. Standardi prinašajo vidne prednosti, saj dvigujejo kakovost storitev ter predvsem varen in zanesljivejši prerok, tako blaga kot informacij. Zagotovo bo skozi leta potrebno razširiti paleto standardov za upravljanje oskrbovalnih verig. S spremljanjem razvoja vašega podjetja, sem prepričana, da bo GS1 Slovenija gotovo pomembno vplivala na dvig standardizacije na tem področju