23. septembra. 2026
Nova globalna navodila, ki so bila pripravljena s pomočjo lokalno obarvanih in ne nujno v danem trenutku za naš del sveta najbolj na »kožo pisanih« priporočil predstavnikov GS1 iz Nove Zelandije, Mehike, Avstralije in denimo Brazilije, odpirajo pridelovalcem, pakirnicam ter trgovcem pot do uporabe 2D kod na majhnih nalepkah PLU. Slednje najdemo predvsem na zgoraj omenjenih trgih na jabolkih, kivijih, avokadu in drugih svežih pridelkih. Rešitev obeta hitrejše odčitavanje kod na blagajnah, natančnejšo identifikacijo izdelkov ter boljšo sledljivost.
Prehod na novo generacijo črtnih kod se širi na številnih ravneh, vključno s področjem nepakiranega sadja in zelenjave. Mednarodno združenje International Fresh Produce Association (IFPA) je s tem namenom ob sodelovanju različnih deležnikov in nacionalnih organizacij GS1 pripravilo nova globalna navodila za uporabo 2D kod na nalepkah PLU. Priročnik je namenjen pridelovalcem, pakirnicam, dobaviteljem, trgovcem, proizvajalcem nalepk in ponudnikom tehnoloških rešitev. Osredotoča se izključno na posamezne kose nepakiranega (rinfuza) sadja in zelenjave, ki se prodajajo po kosu ali po spremenljivi teži. Priporočila tako ne veljajo za predpakirane izdelke, za katere obstajajo druga navodila!
Objava priročnika predstavlja nov korak pri uresničevanju pobude Sunrise 2027. Cilj pobude je, da bi bili trgovski sistemi v bližnji prihodnosti sposobni na prodajnih mestih poleg obstoječih enodimenzionalnih kod odčitavati in obdelovati tudi izbrane 2D kode, odčitane s standardi GS1. Prehod iz klasičnih enodimenzionalnih črtnih kod na novo generacijo 2D kod se trenutno že izvaja in preskuša v 48 državah, ki skupaj ustvarijo približno 88 odstotkov svetovnega BDP.
Majhna nalepka z velikim poslanstvom
Nekateri kosi sadja in zelenjave imajo že danes na določenih tržiščih nalepljeno majhno nalepko s štiri- ali petmestno številko PLU oziroma Price Look-Up. Ta blagajniku ali kupcu na samopostrežni blagajni pomaga izbrati pravi izdelek, vendar nalepka sama po sebi praviloma ne zagotavlja podatka o konkretnem dobavitelju oziroma lastniku blagovne znamke. Pri ročnem vnosu lahko pride tudi do napak. Napačno je lahko izbrana sorta, velikost ali pridelava – saj je treba denimo v določenih primerih izbrati pri na pogled enakih kosih sadja ali zelenjave med navadnim ali ekološkim načinom pridelave. Posledično ne gre le za vnos napačne cene za kupca, temveč za vnos manj kakovostnih podatkov v sisteme za beleženje prodaje, zalog in nenazadnje izgub.
Navodila predvidevajo, da se na nalepko PLU doda 2D koda, ki vsebuje globalno trgovinsko številko izdelka GTIN. Ta omogoča globalno enolično identifikacijo trgovinske enote in njeno povezovanje z ustreznimi matičnimi podatki, med drugim tudi s podatki o podjetju oziroma blagovni znamki. Čitljiva številka PLU na nalepki za zdaj ostaja kot rezervna možnost za ročni vnos, če kode ni mogoče prebrati ali če prodajno mesto ni prilagojeno odčitavanju 2D kod. Za začetno fazo prehoda Sunrise 2027 je številka GTIN trenutno edini obvezni podatek v tovrstni 2D kodi. Priročnik priporoča še razmerje ena proti ena med posamezno številko PLU in 2D kodo z integrirano številko GTIN. Velja dodati, da v primeru, kjer denimo dobavitelj za različne sorte ali velikostne skupine uporablja štiri različne kode PLU, potem naj bi praviloma ustvaril tudi štiri ustrezne številke GTIN.
QR koda ali GS1 DataMatrix?
Pri označevanju svežih pridelkov sta v priročniku predvideni dve glavni možnosti označevanja s kodami tipa GS1 DataMatrix ali QR z uporabo standarda GS1 Digital Link. QR koda z GS1 Digital Linkom lahko hkrati podpira odčitavanje na prodajnem mestu in omogoča povezavo kupca z dotičnimi spletnimi informacijami. Potrošnik lahko s telefonom dostopa do podatkov o izvoru, pridelovalcu, načinu pridelave, certifikatih, trajnostnih praksah ali pravilnem shranjevanju izdelka. GS1 DataMatrix je po drugi plati lahko primernejši, kadar spletna komunikacija s kupcem ni predvidena. Koda v tem primeru ne vsebuje povezave do spletnega naslova in vsebuje posledično manj znakov, kar pomeni, da je potencialno manjša.
Pri majhnih nalepkah je to pomembno prednost. Koda tipa GS1 DataMatrix je hkrati namenjena strojnemu branju, praviloma pa ga potrošniški telefoni brez namenske aplikacije ne prepoznajo na enak način kot QR kodo. Odločitev zato ni le tehnična. Podjetje mora najprej določiti, ali želi kodo uporabljati samo za identifikacijo na blagajni in v preskrbovalni verigi ali tudi za neposredno digitalno komunikacijo s potrošnikom.
Obstaja še tretja možnost, kjer standardi GS1 na področju maloprodaje podpirajo še uporabo 2D kod tipa DataMatrix z GS1 Digital Link, ki nekako združuje najboljše iz zgoraj omenjenih »svetov«. Ustrezna izbira podatkovnega nosilca naj ne bo zato odvisna samo od tega, ali je spletna povezava potrebna, temveč tudi od razpoložljivega prostora, količine podatkov in zahtev okolja odčitavanja.
Hitrejše blagajne in natančnejši odpoklici
Uporaba 2D kod lahko prinese koristi vsej preskrbovalni verigi. Priročnik ocenjuje, da se lahko postopek, ki pri ročnem vnosu kode PLU traja približno štiri sekunde, z odčitavanjem skrajša na približno eno sekundo. To je posebej pomembno pri samopostrežnih blagajnah, kjer kupcu ne bi bilo več treba iskati izdelka na zaslonu. GTIN trgovcu omogoča tudi spremljanje prodaje glede na konkretnega dobavitelja, boljše upravljanje posamezne kategorije ter natančnejše razlikovanje med sortami, velikostmi in načini pridelave. Pridelovalci in dobavitelji pa lahko pridobijo kakovostnejše podatke o prodaji, izgubah in odzivu kupcev na njihove izdelke.
Še več možnosti se odpre z dodajanjem drugih podatkov. V 2D kodo je mogoče vključiti številko serije, datum pakiranja ali serijsko številko. Pri tem se uporabljajo standardizirani aplikacijski identifikatorji GS1, na primer AI (10) za serijo, AI (13) za datum pakiranja in AI (21) za serijsko številko. Ti podatki lahko omogočijo natančnejšo sledljivost in omejijo obseg odpoklica samo na prizadeto serijo. Trgovec lahko prodajo odpoklicanega izdelka prepreči že na blagajni, ob uporabi programa zvestobe pa bi lahko obvestil kupce, ki so sporni izdelek že kupili.
Pomembno je poudariti, da samo vključitev števila GTIN še ne zagotavlja sledljivosti na ravni serije. Za takšno raven natančnosti je treba v kodo vključiti podatek o seriji oziroma druge dinamične podatke. To praviloma zahteva tiskanje nalepk na zahtevo neposredno med pakiranjem
Velikost in kakovost nalepke
Določene vrste sadja in zelenjave, kot so slive, kiviji in manjše sorte paradižnikov, ponujajo zelo malo prostora za nalepko. Na njej morajo biti poleg kode pogosto še ime ali sorta izdelka, država porekla, blagovna znamka, številka PLU in morebitni certifikacijski znaki. Količina podatkov neposredno vpliva na velikost kode: več podatkov pomeni večji simbol in praviloma večjo nalepko. Zato priročnik podjetjem priporoča, naj se s trgovskimi partnerji najprej dogovorijo, katere informacije dejansko potrebujejo.
Priročnik navaja, da je najmanjša ovalna nalepka, na katero je ponavadi mogoče namestiti ustrezno 2D kodo, velika okoli 21 krat 17 milimetrov. Če želi podjetje vključiti še izrazitejšo blagovno znamko, grafične elemente ali dodatne informacije, pa je morda potrebna večja nalepka. Za zanesljivo odčitavanje je pomembna še kakovost tiska, kjer mora okoli simbola ostati predpisano prazno območje. Pri kodi tipa GS1 DataMatrix to znaša najmanj 1 X na vseh štirih straneh, pri QR kodi pa 4 X, pri čemer X pomeni širino oziroma višino posameznega modula kode. Priporočena ciljna velikost posameznega modula kode oziroma dimenzija X znaša 0,495 milimetra, minimalna pa 0,396 milimetra.
Simbol mora dosegati najmanjšo kakovost tiska 1,5, ki jo za prej omenjene nosilce podatkov določa Generalna specifikacija GS1 na podlagi standardov ISO/IEC.
Najvarnejša izbira ostaja črna koda na belem ozadju. Kovinske barve, močno bleščeče podlage in vključevanje logotipov ali drugih umetniških elementov neposredno v kodo niso priporočljivi, saj lahko zmanjšajo zanesljivost odčitavanja. Težave lahko povzročijo tudi razlivanje črnila, nagubana nalepka, vlaga, umazanija ali odstopanje lepila.
Brez usklajenih podatkov koda ne bo dovolj
Uspešen prehod ni odvisen samo od tiskanja novega simbola. GTIN in z njim povezani podatki morajo biti trgovcu posredovani ter vključeni v njegov sistem matičnih podatkov, še preden izdelek prispe v trgovino. V nasprotnem primeru lahko blagajna ob odčitavanju sporoči, da izdelka ni v podatkovni zbirki, in prodaja ne bo izvedena pravilno. Tudi trgovci bodo morali preveriti strojno in programsko opremo na prodajnih mestih. Za branje 2D kod so potrebni optični oziroma slikovni čitalniki, medtem ko starejši laserski čitalniki praviloma berejo le klasične linearne kode. Preizkuse je treba opraviti v dejanskem prodajnem okolju, saj na uspešnost branja vplivajo položaj nalepke, oblika proizvoda, osvetlitev, embalaža in kakovost tiska.
Pridelovalci, pakirnice in dobavitelji naj zato že na začetku vključijo trgovske partnerje, proizvajalce nalepk ter ponudnike opreme in informacijskih rešitev. Če izberejo QR kodo, mora spletni naslov delovati prek ustreznega razreševalnika in uporabnika usmeriti do pravih informacij. Če spletna izkušnja ni potrebna, priročnik priporoča razmislek o uporabi kode GS1 DataMatrix.
Postopen prehod
Sunrise 2027 ne pomeni, da bodo morale vse nalepke PLU do konca leta 2027 obvezno vsebovati 2D kodo ali da bodo obstoječe oznake čez noč izginile. Gre predvsem za neke vrste priporočilo in mejnik, do katerega naj bi bili trgovci pripravljeni na sprejemanje novih kod na prodajnih mestih. Konkretne zahteve bodo odvisne od trgovcev, ciljnih trgov in dogovorov med poslovnimi partnerji. Prva faza bo zato osredotočena predvsem na identifikacijo izdelka z GTIN in pravilno določitev cene. V naslednjih fazah bo mogoče postopoma dodajati podatke, ki podpirajo naprednejšo sledljivost, odpoklice, upravljanje zalog, trajnostne informacije ter neposredno komunikacijo s potrošnikom.
Hkrati velja jasno opozoriti, da globalna navodila mednarodnega združenja International Fresh Produce Association (IFPA) za uporabo 2D kod na nalepkah PLU niso eksplicitno namenjena vsem trgom. Načini prodaje in pakiranja sadja in zelenjave so za kaj temu podobnega preveč različni med posameznimi trgi. Dejstvo pa je, da je prehod iz klasičnih enodimenzionalnih črtnih kod na novo generacijo kod opazen na vseh korakih novodobnega življenja, na čelu z maloprodajo.