24. aprila. 2026
Vsi podatki, ki so ključni za varnost pacienta, ne morejo biti shranjeni le v obliki klasične enodimenzionalne črtne kode. V zdravstvu se zato vse bolj uveljavljajo informacijsko bogatejše dvodimenzionalne (2D) črtne kode tipa GS1 DataMatrix. Njihova uporaba postaja temelj varne in sledljive oskrbe pacientov. S kompaktno zasnovo, ki meri v praksi približno kvadratni centimeter, omogočajo zapis številnih informacij, vključno s tistimi, ki v primeru človeških napak ali neustreznih izdelkov rešujejo življenja.
V Evropski uniji je označevanje zdravil z 2D kodami skladno z Direktivo EU 2011/62 in delegirano uredbo 2016/161, ki uvajata zaščitne elemente proti ponarejenim zdravilom, zakonsko obvezno od leta 2019. 2D koda na zdravilu vsebuje s tem namenom: številko GTIN (ID zdravila z globalno edinstveno identifikacijo izdelka), serijsko številko (generirano z naključnim algoritmom), številko proizvodne serije (za sledljivost in odpoklice) ter datum izteka uporabe (za zagotavljanje učinkovitosti).
Zdravstvene ustanove lahko z odčitavanjem tovrstne kode preverijo, ali je zdravilo avtentično, ali je serija zdravila odpoklicana in ali je rok uporabe še veljaven.
Tu velja jasno priporočilo, ki govori, da se varna oskrba začne z označevanjem. Ključno je, da so zdravila označena že pri proizvajalcu – vsakršno dodatno označevanje v, denimo, bolnišnici je nepotrebno in tvegano.
Po tej plati velja izpostaviti, da nekatere slovenske ustanove še vedno uporabljajo dodatne interne kode, ki ne vsebujejo ključnih podatkov (npr. roka uporabe ali serijske številke). Vse to povečuje tveganje za napake in dodatno obremenjuje stroške poslovanja.
V nekaterih državah, kot je Švedska, pa so že uvedli integrirane sisteme, kjer se podatki ob odčitavanju 2D kode samodejno prenesejo v bolnikov elektronski karton. Tak pristop bistveno zmanjša možnost človeških napak, hkrati pa omogoča popolno sledljivost zdravil od lekarne do pacienta.
V smislu sledljivosti igra zelo pomembno vlogo še boj proti ponaredkom, kjer igrata ključni vlogi zakonodaja in tehnologija. Podatki o ponaredkih so žal zgovorni. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je okoli 10 odstotkov zdravil na svetovnem trgu ponarejenih. V nekaterih državah v razvoju naj bi ta delež presegal celo 30 odstotkov. Ključno vlogo pri omenjenem boju igrajo 2D kode. Z njimi lahko zanesljivo preverjamo pristnost zdravil na vsakem koraku, kar pomeni od proizvajalca do pacienta.
Standardi GS1 niso le tehnična rešitev, ampak mehanizem za večjo varnost pacientov, nižje stroške in učinkovitejši boj proti ponarejenim zdravilom.
Popolna sledljivost zdravil je nujen pogoj, da zdravstveni sistemi izpolnijo svoje temeljno poslanstvo – zaščito zdravja in življenja.