GS1 Slovenija je danes, 10.03.2022, gostila okroglo mizo z naslovom Označevanje serializiranih izdelkov v tehnični industriji, ki je bila organizirana v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in njenim Združenjem kovinske industrije. Udeleženci so predstavili mnenja, težave ter rešitve pri označevanju in sledljivosti izdelkov. Na posvetu je bil oblikovan skupen sklep, na kakšen način lahko GS1 Slovenija ob pomoči GZS pomaga, da bo slovensko gospodarstvo lažje in bolj kakovostno pripravilo individualiziranje svojih izdelkov s poudarkom na njihovi sledljivosti.

Potreba po standardizaciji omenjenega področja je velika in narašča. V preskrbovalnih verigah s potrošniškim blagom je že vrsto let uveljavljen standard poslovanja, identifikacije, označevanja transportnih enot in denimo izmenjave podatkov. Brez slednjega proizvajalci, prevozniki, logisti in trgovci že dolgo ne zmorejo poslovati, saj je transakcij preveč in se ni možno ukvarjati s posameznimi prodajnimi enotami. Trgovina s potrošniškim blagom in z njo povezane številne transakcije je bila zato prva, kjer je prišlo do potrebe po standardizaciji. V današnjem času se s tovrstnim načinom digitalizacije vedno bolj srečujemo še na ostalih industrijskih sektorjih.

Tovrsten trend je značilen tako za evropski trg kot ostale, kjer se razmere približujejo tistim v »običajnih« preskrbovalnih verigah. Podjetja, ki ne poznajo ali obvladujejo identifikacijskega sistema, se ubadajo z zahtevnim prilagajanjem, kar je večinoma drago in zamudno. Podpora sodobnim poslovnim procesom je zato nujno pogojena s spremljanjem in uvajanjem novih tehnoloških prijemov in rešitev. Slednje narekujejo v veliki meri bolj napredna in večinoma velika podjetja, kot so multinacionalke, kar se kaže v obliki sprejemanja in prenašanja standardov in zahtev na njihove manjše poslovne partnerje oziroma dobavitelje.

Lep primer tovrstne prakse dokazuje mednarodno podjetje Siemens, ki je že začelo z informiranjem svojih dobaviteljev v smislu zahtev po standardiziranem označevanju dobavnih delov. Podobno kot velja za »običajne« preskrbovalne verige, se zakonske zahteve spuščajo na tem področju v vedno večje podrobnosti, kar pomeni, da se morajo proizvajalci prilagajati zahtevam po podatkovni in evidenčni plati. Takšna je denimo evropska odredba GDPR, ki je posegla na področju delovanja spletnih trgovin in podatkovnih baz v sfero hranjenja kontaktnih podatkov. Spremembe se dejansko dogajajo na vseh ravneh industrijskega delovanja. Po denimo največji in najbolj katastrofalni železniški nesreči v Nemčiji, do katere je prišlo zaradi razpoke na kolesu vagona hitrega vlaka pri vasi Eschede, smo dobili nove in bolj striktne zahteve glede nadzora in sledljivosti posameznih komponent na področju železniškega prometa.

Pridobivanje podatkov o uporabi in obrabi posameznih komponent pri železniškem prometu je zato danes bolj ažurno in teži ob uporabi sodobne tehnologije ter z njo povezanih standardov k »in time« obveščanju. Tipičen primer predstavljajo ležaji na kolesih vagonov. Sodobne rešitve z vgrajenimi IOT senzorji in komunikacijskim omrežjem omogočajo njihovo kontinuirano spremljanje glede obremenitev in stanja. Tovrstnih primerov je ogromno. Skupna lastnost vseh predstavljajo množice podatkov, ki jih je treba posredovati v nadaljnjo obdelavo.

Eden izmed ključnih promotorjev novih zahtev po identifikaciji in serializaciji tako rekoč vsega je francoski gigant Alstom. Njihove ideje pri proizvodnji in vzdrževanju nove generacije hitrih vlakov tipa TGV so takšne, da vključujejo obvezno zahtevo po identifikaciji vseh vgrajenih delov. Alstom zahteva od vseh dobaviteljev ustrezno podporo za vse njihove dele in komponente! Podobne zahteve snujejo drugi industrijski subjekti. Podjetja izpolnjujejo tovrstne težnje in zahteve na različne načine, kjer je prilagajanje težke kovinske industrije drugačno, kot pri denimo proizvodnji običajnih potrošniških artiklov.

V vseh primerih so ustrezno izbrani in zasnovani standardi, kakršne uvaja na vseh zgoraj omenjenih področjih mednarodna organizacija GS1, neizogibni. Temu primerno so udeleženci posveta, med katerimi so bili predstavniki družb Kovis, Innoduler, Trace BS in buildingSMART Slovenija, sklenili, da naj GS1 Slovenija v sodelovanju z GZS pripravi spletno stran z napotki in podatki za slovenska podjetja, ki se srečujejo s serializacijo izdelkov.

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima preko 3500 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za:

• identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC),
• črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID),
• izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS).

GS1 AISBL je nepridobitna mednarodna organizacija, ki razvija globalne standarde in rešitve GS1 za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev. Sedež GS1 AISBL je v Bruslju. Nacionalna predstavništva GS1 delujejo v 114 državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot milijon članov – od mednarodnih družb do malih, lokalnih podjetij.

GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 AISBL, ki ima na podlagi licenčne pogodbe edini v Sloveniji status in vsa pooblastila ter obveznosti nacionalne organizacije mednarodnega sistema GS1.

* Številke GS1 GTIN omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu.

Dodatne informacije:

Bruno Kuzmin

Sodelavec za komuniciranje

GS1 Slovenija

Dimičeva 9

1000 Ljubljana

Slovenija

GLN 3830034089996

GLN 3830034089996

M +386 41 406 012

E bruno.kuzmin@gs1si.org