14. februar. 2018
Evropski uniji, torej tudi Sloveniji, morajo tisti, ki se ukvarjajo s trgovanjem z živili, po Uredbi EU 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom od decembra 2014 zagotavljati podatke o alergenih in sestavinah, od decembra 2016 pa morajo navesti tudi podatke o hranilni vrednosti živil. Ker je hrana pri trgovanju za potrošnika zelo občutljiva tema, je uvedba globalnih standardov na tem področju še kako pomembna. Tako je GS1 Slovenija združil moči z Inštitutom za nutricionistiko pri uvedbi standardov GS1 na področju upravljanja matičnih podatkov o živilih. Obe organizaciji si bosta prizadevali ozaveščati gospodarstvo in javnost o pomenu kakovostnih matičnih podatkov o živilih.
Inštitut za nutricionistiko se sicer ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Z vrhunsko raziskovalno dejavnostjo na področju prehrane in javnega zdravja želi podpirati zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter krepiti javno zdravje.
Tudi v GS1 je hrana tisto področje, kjer se je zgodba o standardih pravzaprav začela. Sredi sedemdesetih let minulega stoletja, točno 26. junija 1974, je bil namreč narejen prvi sken črtne kode, in sicer črtne kode na žvečilnih gumijih Wrigley's Juicy Fruit. Na področju prehrane pa so se standardi GS1 tudi najbolj uveljavili in skrbijo za učinkovito poslovanje vseh partnerjev preskrbovalne verige – vse do končnega potrošnika.
Več o standardih GS1 na področju prehrane najdete TUKAJ.