Z regulatorji moramo sodelovati na nivoju lokalnih GS1 organizacij v vseh fazah sprejemanja odločitev

V mojem primeru bi se naslov glasil »Naša ženska v Havani«! Kakorkoli, danes so regulatorji v nekaterih delih sveta, kar velja v še večji meri za EU, bolj dostopni, kot so bili nekoč. Za sodelovanje z njimi obstaja veliko priložnosti. Pri tem predstavlja našo prednost nepridobitna naravnanost. GS1 kotira zelo visoko še po tehnično visoko izobraženem kadru, kar ponuja dobro popotnico za lažji stik s političnimi odločevalci. Zato je pomembno, da temelji sodelovanje z ustvarjalci »političnih odločitev« na vsebinsko definiran način, kjer so jasne prednosti in koristi standardov ter registrov GS1.

Vaše delo kliče po širokem naboru znanj in veščin, ki jih potrebuje »lobist« za svoj poklic? Kako poteka tolmačenje besedil evropskih predpisov predstavnikom GS1, da pravilno razumejo, kaj morajo storiti za svoje uporabnike? 

Zlato pravilo, ki govori o sodelovanju s kompleksnimi inštitucijami, kot so oblikovalci politik in regulatorji, zagovarja vključevanje v njihove procese v zgodnji fazi zakonodajnega procesa oziroma v idealnem primeru pred začetkom regulativnih postopkov. Potrebe regulatorjev lahko razumemo le čez proces partnerskega sodelovanja. Zato je nujno, da sodelujemo na ravni lokalnih GS1 organizacij z regulatorji v vseh fazah sprejemanja njihovih odločitev, razen, če se slednji odločijo za »izolacijsko« delovanje. Pri tem igra pomembno vlogo podpora trgovinskih in panožnih združenj ter sektorjev, ki predstavljajo »uporabnike« določenih regulativ – vse to je še bolj pomembno, ko gre za nove vsebine in nova razmerja, ki jih je treba vzpostaviti ter ob tem zgraditi potrebno zaupanje.

Pri svojem delu spremljate dejavnosti in namere Evropske komisije pri pripravi novih zakonov ter izbirate tiste, ki so pomembni z vidika možne uporabe standardov GS1. To je delo s širokim spektrom. Kako vam uspeva orientacija v vrednotenju poplave dokumentov, ki jih morate pravilno oceniti? 

Javno politiko rada enačim na simbolni ravni z radijsko anteno. Pri starih radijih aparatih si moral izbrati postajo in nato iskati najboljši zvok z natančno nastavitvijo frekvence. Na ta način želim povedati, da lahko dobro delujemo le na način, ko vsi govorimo enak jezik in se medsebojno razumemo. Pristop k regulatorjem zgolj na način, da bi od njih nekaj pridobili in se nato iz procesov umaknili, je škodljiv za vse. Ključno je zavedanje, da je z GS1 povezan ugled zgolj eden.

Evropska komisija je bila doslej zelo dejavna, vendar se zdi, da se tempo izdajanja predpisov še pospešuje. Kaj nas v bližnji prihodnosti čaka? 

Evropske volitve so končane, vendar še nimamo v celoti vzpostavljene in operativne nove administracije. Zato je težko trditi, kaj lahko pričakujemo? Ne glede na politično usmeritev upam, da bodo naložbe v podatke in digitalizacijo ostale pomemben del prihodnosti EU, kar bodo spremljale ustrezne odločitve na področju trajnosti ter krožnega gospodarstva. Digitalni potni list izdelka je bil odobren v prejšnjem političnem mandatu, zdaj potrebuje izvedbene akte.

Sistem GS1 je kompleksen in sofisticiran niz standardov. Ali lahko evropskim predstavnikom v celoti pojasnimo njegov potencial? 

Resnično mislim, da GS1 igra pomembno vlogo na nivoju posameznih držav, celotne EU in vlad po vsem svetu. Razlaga potenciala, ki jih prinaša organizacija GS1 s standardi, kliče zato po načrtnem delovanju z vnaprej določeno vizijo. Del vizije morajo pri vzpostavljanju stikov z vladami in evropskimi oblastmi predstavljati vrednote posameznih članic organizacije GS1. Na vprašanja, kaj želimo doseči pri razpravah z lokalnimi vladami, moramo poznati odgovore v začetni fazi. Če temelji odgovor le na tem, da želimo nekaj pridobiti od vlade, potem gre za napačen pristop. Ustrezno pot predstavlja dobro razumevanje potreb vlad, kjer skušamo izpolnjevati njihove potrebe na spoštljiv, nevtralen in povezljiv način.

Kakšni so bili vaši najpomembnejši dosežki pri sodelovanju z Evropsko unijo, ali lahko predstavlja za vas uvedba digitalnih potnih listov izdelkov največji uspeh? 

Mislim, da predstavljajo največji dosežek naše ekipe novi, bolj proaktivni pristopi pri sodelovanju s tvorci javne politike. Sodelovanje predstavlja osnovo za boljše delovanje državnih organov in industrije, ki uporablja standarde GS1. Digitalni potni list izdelka ponuja po tej plati lep primer omenjenega sodelovanja, ki ga lahko opredelimo kot GLOCAL (biti globalen in hkrati lokalen). Skratka, to pomeni, da obstaja nov način pristopa do vlad, vključno z EU, ki vključuje izkoriščanje lokalnih in globalnih dimenzij v korist celotne skupnosti GS1. Naj bom še bolj jasna: če nacionalna članica GS1 misli, da lahko podpiše sporazum z lokalno vlado, ne da bi omenila globalno naravo standardov GS1 in se pri tem osredotoča le na lokalno uvedbo, ne bo prišla v procesu sodelovanja daleč. Enako velja za globalno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki ne more potekati brez upoštevanja potreb in ciljev posameznih članic.

Kakšen je vaš pogled na uveljavljanje digitalnih potnih listov izdelkov na področju EU in na katerih področjih bo uvajanje najhitrejše? 

Digitalni potni list izdelka predstavlja resnično priložnost za podporo zahtevam po digitalizaciji in krožnosti z mednarodnimi standardi in registri GS1. Redko sem videla tako intenzivno politično voljo, da bi naredili resnično razliko za podjetja in potrošnike ter omogočili njihove zelene odločitve. Uvajanje bo potekalo najbolj hitro, če ne bo prišlo do spremembe prioritet, na področju polizdelkov iz jekla, železa in aluminija ter kemikalij. Med končnimi izdelki bo poudarek na tekstilnih izdelkih (predvsem tkaninah ter obuvalih), pohištvu in vzmetnicah, z energijo povezanih izdelkih ter barvah. Omeniti velja še informacijske in komunikacijske tehnologije, pralna sredstva (detergente), pnevmatike za vozila ter maziva. Kot lahko opazite, predstavljajo nekateri izmed njih, ne pa vsi, za GS1 zelo pomembne sektorje, kjer je bil sistem standardov GS1 uveden že v preteklosti. Zato je GS1 ustanovil posebno delovno skupino, v kateri lahko sodelujejo vsi deležniki brez omejitve v smislu članstva v nacionalnih GS1 organizacijah.

Na katerih področjih bo morala biti GS1 na področju EU trga najbolj aktivna v bližnji prihodnosti? 

Glede na globalne trende javnih politik predstavljajo krožnost, trajnost, čezmejna trgovina in digitalizacija največja področja zakonodaje, kjer so lahko podatkovni standardi najbolj koristni za podjetja ter vlade. Na lokalni ravni to pomeni vključevanje v projekte, kot so sheme vračanja za rabljeno embalažo, podpiranje certifikacijskih shem z njihovo povezavo z identifikacijo izdelkov, pomoč podjetjem in vladam pri doseganju preglednosti v smislu skrbnega pregleda ter podobno.

Na katerih uredbah se moramo skupaj z uporabniki pripraviti na bližnjo prihodnost? 

Na evropski ravni so to delegirani akti za digitalne potne liste izdelkov, novi varnostni zahtevki, ki razširjajo pravila na spletno prodajo, sledljivost gospodarskih subjektov za preglednost itd. Vse to so področja, kjer lahko standardi in registri GS1 naredijo res veliko razliko. Evropske volitve in z njimi povezane politične spremembe lahko prinesejo drugačen vrstni red prioritet na teh področjih, zato bo treba v prihodnje spremljati, kakšen bo za novo administracijo vrstni red pomembnih vsebin.

Politične odločitve, ki se sprejemajo na nivoju EU, niso vedno sprejete v vseh državah z enako mero odobravanja. Kaj bi svetovali članicam nacionalnih organizacij GS1, da bi bile še bolj uspešne pri uvajanju evropskih uredb? 

Moj nasvet je, da ostanejo nevtralne in tehnično naravnane, njihovo delo pa naj temelji na dejstvih in podpori, ki jo potrebuje industrija. Glede na industrijsko naravnanost organizacije GS1 si moramo resnično vzeti čas za razumevanje industrijskih potreb pri sprejemanju novih regulativ. Moj drug nasvet bi bil, da se nacionalne organizacije GS1 lotevajo dialoga z vnaprej znanimi rešitvami pri pojavu različnih mnenj in iskanju poti do konsenza.

Nedavno ste bili imenovani za podpredsednico oddelka za globalno javno politiko. Kaj nameravate doseči na novem delovnem mestu?

Kot nova podpredsednica oddelka za globalno javno politiko imam namen doseči več pomembnih ciljev. Verjamem, da položaj vključuje odgovornost, da podprem članice organizacije, ki želijo povečati svoje vključevanje v javno politiko - to čutim kot pravo poslanstvo. Drug vidik, ki me navdušuje, je možnost strukturiranja smiselnih odnosov z regionalnimi in mednarodnimi oblastmi ter trgovinskimi združenji na področjih, kjer lahko standardi in registri GS1 resnično pomagajo industriji in potrošnikom. Obstaja še ustvarjalni del, ki vključuje nenehno iskanje novih in učinkovitejših načinov sodelovanja ter prilagajanje zelo dinamičnemu okolju politike, v katerem GS1 in z njo povezana industrija delujeta. Vedela sem, da me čaka veliko dela, vendar nisem vedel, da bo tako konstruktivno in nagrajujoče!