23. april. 2022
Po objavi zakonodaje EU o digitalnih potnih listih za izdelke ter novih strategijah na področju tekstilne in gradbeniške industrije je Deloitte objavil poročilo o »Vplivu odprtih mednarodnih standardov na evropsko krožno gospodarstvo«. Poročilo, ki ga je naročila evropska izpostava GS1, razkriva najbolj verjetne scenarije ter ocenjuje posledice stroškov in koristi uvedbe digitalnih potnih listov za podjetja, kar spremlja spodbujanje razprav o uporabi in izboru s tem povezanih standardov.
Evropska unija je sprejela močne regulativne ukrepe na področju trajnosti, kjer predstavlja ključno paradigmo uvajanje pogojev za doseganje krožnega gospodarstva, h kateremu morajo države članice usmerjati svoja podjetja. Ena izmed ključnih vlog pri doseganju zadanih ciljev je bila zaupana digitalnemu potnemu listu izdelka, saj omogoča z bogatim naborom informacij učinkovito tehnično upravljanje in dober nadzor nad implementacijskimi sistemi, kot je shema razširjene odgovornosti proizvajalca.
Digitalni potni list oziroma tako imenovani Digital Product Passport (DPP) podpira hkrati osrednje cilje krožnega gospodarstva z izboljšanjem zavedanja potrošnikov v smislu preglednosti nad preskrbovalnimi verigami in nasploh klimatsko nevtralne ekonomije. Temu primerno bo moral potni list vsebovati na ravni vsake enote številne podatke, kot so: informacije od proizvajalcev, trgovcev, logističnih podjetji, trgovcev na drobno in drugih gospodarskih subjektov v smislu celotne verige od proizvajalca in njegovih dobaviteljev do potrošnika in tistih, ki se ukvarjajo z reciklažo ali denimo preoblikovanjem izdelka v drugačno obliko ob zaključku njegove življenjske dobe.
Pomen prehoda na krožno gospodarstvo je prepoznan v evropskem zelenem dogovoru s posebnim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo. Evropska komisija ga je predstavila marca 2020. Ključni medsektorski ukrep načrta predstavlja uredba o trajnostnih proizvodih »Ecodesign for Sustainable Products Regulation« oziroma ESPR, ki temelji na obstoječih okvirih okoljske primernosti in rabe energije za izdelke. ESPR bo razširil nabor standardov na večje število izdelkov in jih povezal v smislu zagotavljanja ključnih informacij za doseganje krožnega gospodarjenja.
Omenjeni parametri izdelkov vključujejo med drugim vzdržljivost, možnost ponovne rabe, popravljivost, recikliranje in okoljski odtis. ESPR je zasnovan tako, da ustvarja sinergije s širšim regulativnim ekosistemom, vključno s taksonomijo EU, metodologijo okoljskega odtisa izdelkov, strategijo za trajnostne in krožne izdelke iz tekstila ter številne druge direktive, uredbe in zakonodajne akte v smislu trajnosti.
ESPR predvideva z namenom dodatnega izboljšanja upravljanja pretoka virov po preskrbovalni verigi uvedbo digitalnih potnih listov za izdelke. Kot pove že ime, bodo potni listi dodeljeni vsakemu izdelku – podobno kot imajo potne liste državljani. Potni listi izdelkov bodo med drugim zagotavljali ključne informacije o značilnostih in poreklu izdelka ter informacije za učinkovitejšo ponovno rabo in/ali bodočo reciklažo–denimo glede uporabljenih materialov in komponent, kar bi se lahko v smislu informacij izgubilo vzdolž preskrbovalne verige.
Ker se je Evropska komisija odločila, da bo zahtevala standarde za namene krožnega gospodarjenja, je treba sprejeti še odločitev o izbiri standardov in posebnostih izvajanja. Slednje bo dorečeno z delegiranimi akti. Ne glede na to, ali gre za odprt standard ali mešanico lastniških alternativ, centralno nadzorovanih in opredeljenih ali prepuščenih večinoma tržnim zakonitostim, lahko odločitve regulatorjev ustvarijo različne scenarije in številne posledice za podjetja, potrošnike in globalne trge. Vse te učinke predstavlja Deloittovo poročilo na zelo nazoren način, kar spremljajo pojasnila, kako se bo mogoče izogniti ali zmanjšati vplive ovir, ki bodo povezane z uporabo digitalnih potnih listov in vzdržno proizvodnjo ter rabo izdelkov.
Objavo EU lahko preberete TUKAJ.