Varstvo potrošnikov v službi trajnostnih odločitev in preprečevanje zelenega zavajanja

Evropska komisija je konec marca predlagala sprejetje skupnih meril proti zelenemu zavajanju in zavajajočim trditvam. Predlog bo potrošnikom omogočal večjo preglednost in ustvarjal trdnejša zagotovila, da so »zeleni« izdelki dejansko okolju prijazni. Predlog bo hkrati koristil podjetjem, saj bodo njihovi izdelki opremljeni s kakovostnejšim naborom informacij, kar bo v primeru ustreznih izdelkov prispevalo k njihovi višji prepoznavnosti in ustvarjalo ob vzpostaviti enakih pogojev prednost v primerjavi z nelojalno konkurenco.

Predlog je nastal na osnovi študije iz leta 2020, kjer je bilo poudarjeno, da se je za 53,3 % preučenih okoljskih trditev v EU izkazalo, da so nejasne, zavajajoče ali neosnovane, 40 % pa jih je bilo neutemeljenih. Odsotnost skupnih pravil za podjetja, ki oglašujejo prijaznost svojih izdelkov do okolja v smislu zelenih trditev, je temu primerno neustrezna in ustvarja neenake pogoje na trgu Evropske unije.

V skladu s predlogom bodo morala podjetja, ki navajajo o izdelkih ali storitvah »zelene trditve«, spoštovati minimalna merila v smislu utemeljenih trditev in načina njihovega sporočanja. Predlog je temu primerno usmerjen predvsem v obravnavo trditev, kot so: »iz recikliranih plastenk izdelana majica«, »dostava z ničelnim ogljičnim odtisom«, »embalaža iz reciklirane plastike«, »morju prijazno sredstvo za zaščito pred soncem« itd.

Po predlogu Evropske komisije bodo morala podjetja, ki navajajo o izdelkih ali storitvah »zelene trditve«, spoštovati v bodoče minimalna merila v smislu utemeljenosti in načinov njihovega sporočanja.

Predlog, ki bo urejal vse prostovoljne trditve o vplivih na okolje, vidikih ali učinkovitosti izdelka ali trgovca, želi hkrati omejiti nastajanje vedno novih javnih in zasebnih okoljskih oznak. Iz slednjega bodo izključeni znaki v okviru obstoječih pravil EU, kot sta okoljski znak EU ali logotip EU za ekološka živila, saj veljavna zakonodaja že zagotavlja v tem primeru zanesljivost trditev, ki so regulirane. Za povrh bodo morale biti »zelene trditve« pred javno uporabo neodvisno preverjene in znanstveno dokazane. Podjetja bodo v okviru znanstvene analize opredelila vplive na okolje, ki so dejansko relevantni za njihov izdelek, ter morebitne kompromise z vidika vpliva na okolje, kar bo ustvarjalo bolj popolno in natančno potrošniško izkušnjo. Hkrati bo več pravil zagotavljalo, da bodo trditve sporočene jasno. Trditve ali oznake, ki uporabljajo zbirno točkovanje celotnega vpliva izdelka na okolje, ne bodo več dovoljene. Izjemo bodo predstavljale le tiste, ki bodo določene v pravilih EU.

Predlog ureja tudi okoljske oznake. Trenutno obstaja vsaj 230 različnih oznak, kar povzroča zmedo in potrošniško nezaupanje. Za obvladovanje nastajanja vedno novih tovrstnih oznak ne bodo dovoljene nove javne sheme označevanja, razen če bodo razvite na ravni EU, morebitne nove zasebne sheme pa bodo morale dokazovati v primerjavi z obstoječimi večje okoljske ambicije in biti predhodno odobrene. V skladu z rednim zakonodajnim postopkom bosta morala predlog direktive o zelenih trditvah odobriti Evropski parlament in Svet.