21. avgust. 2023
Projekt z naslovom »Priprava smernic za uvajanje 2D kod v maloprodajni proces za podporo sledljivosti«, ki ga je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani izvedla GS1 Slovenija, se je pred kratkim uspešno zaključil. Program, ki ga je vodil izredni profesor dr. Jure Erjavec ob pomoči strokovnega mentorja Matjaža Martinija iz GS1 Slovenija, je postregel s številnimi rešitvami ter prednostmi, ki jih ponuja uporaba 2D kod na področju maloprodajnih procesov s poudarkom na boljši sledljivosti. Vse aktivnosti so bile v celoti financirane preko razpisa »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju«, ki ga je financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
V okviru projekta je sodelovalo sedem študentov iz Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Študentje so bili tako iz podiplomskega kot dodiplomskega študija različnih področij, kot so logistika, trženje, komunikacije in informatika. Študentje so pod mentorstvom analizirali problematiko uvajanja 2D kod, načine tranzicije glede na potrebe posameznih poslovnih subjektov ter načine uvajanja v maloprodajne procese. Prav tako so preučili ozaveščenost organizacij glede potrebe po prehodu iz enodimenzionalnih v 2D kode.
Študentje so izvajali različne aktivnosti individualno ali v skupinah ter sodelovali s visokošolskimi zavodi, organizacijo GS1 Slovenija ter posameznimi podjetji. Poleg prenosa znanja, izkušenj in dobrih praks so pridobili znanje s področja identifikacije, zajemanja in izmenjave podatkov v preskrbovalnih verigah ter različnih tehnologijah. Študenti so na ta način prišli do pomembnih ugotovitev o 1D in 2D kodah ter o sprejemanju omenjene tehnologije med slovenskimi potrošniki in dobavitelji.
V raziskavi o uporabi 2D kod v maloprodaji je sodelovalo 24 podjetij, med katerimi večina ustvari letni promet do 250.000 EUR in se ukvarja predvsem s prodajo neživilskih izdelkov. Večina med anketiranimi podjetji ne zaznava težav z branjem 1D črtnih kod – takšnih je 62 odstotkov. Posledično kar 86 odstotkov anketiranih podjetji ne načrtuje v danem trenutku nadgradnje sistema črtnih kod. Večina med njimi oziroma 71 odstotkov se jih strinja, da 1D črtne kode zadostujejo glede na njihove potrebe v smislu identifikacije, sledenja in upravljanja z zalogami. Pri skeniranju uporablja 70 odstotkov podjetij 1D čitalce, 5 odstotkov 2D čitalce, 25 odstotkov pa 1D in 2D čitalce.
Glede dobaviteljev lahko sklepamo, da anketirana podjetja ne kažejo na splošno interesa za uporabo 2D kod pri delu. Slednje izhaja v največji meri iz dejstva, da tehnologija 1D črtnih kod zadovoljuje njihove trenutne potrebe. Pri tem se jasno kaže, da večina anketirancev ni dovolj seznanjena z razumevanjem prednosti, ki jih 2D kode vnašajo v maloprodajne procese. Posledično se podjetja ne lotevajo testnih implementacij v smislu opreme in splošne uporabe 2D kod v trgovinskih procesih.
Z zanimivimi rezultati je postregla anketa med končnimi potrošniki. Zbranih je bilo 72 izpolnjenih anket. Večina anketirancev (47%) spada v starostno skupino od 21 do 30 let, sledi jim skupina od 41 do 50 let (18%). Rezultati kažejo, da je uporaba QR kod med potrošniki razširjena, saj jo je uporabilo za skeniranje kar 96 odstotkov anketirancev. Najpogosteje so QR kode uporabljali v restavracijah, kavarnah in finančnih ustanovah. 86 odstotkov anketiranih je opazilo QR kode na izdelkih v trgovinah, ki jih kupujejo. Potrošniki prepoznavajo koristi QR kod pri pridobivanju informacij o izdelkih, vključno s sestavinami, izvorom, alergeni in kaloričnimi vrednostmi (76%). Kljub temu pa se več kot polovica anketirancev (60%) raje odloča za izdelke brez QR kode. Kljub temu jih 96 odstotkov trdi, da QR koda ne bi vplivala na njihovo odločitev o nakupu. Posledično lahko trdimo, da potrošniki dobro poznajo QR kode in njihovo uporabo. Prav tako prepoznavajo njihovo dodatno vrednost.
Na podlagi omenjenih ugotovitev so študentje oblikovali smernice za uvedbo 2D kod v maloprodaji na slovenskem trgu. Med slednjimi velja izpostaviti željo po organizaciji izobraževalnih programov za zaposlene v smislu seznanitve z 2D črtnimi kodami, njihovimi prednostmi in možnostmi uporabe. Zelo pomembno se jim zdi tudi izvajanje marketinških kampanj, ki bodo informirale potrošnike o koristih 2D črtnih kod in dokazovale prednosti enostavnega dostopa do informacij o izdelkih, sestavinah, izvoru, alergenih, kaloričnih vrednostih itd. Po tej plati je jasna težnja, da se spodbuja sodelovanje z dobavitelji v smislu označevanja izdelkov z 2D črtnimi kodami in uporabe standardiziranega načina GS1.
Izredni profesor dr. Jure Erjavec je ob tem poudaril: »Projekt je študentom omogočil neposredno izpostavljenost izzivom s katerimi se soočajo podjetja pri uvajanju sledenja in spremljanja blaga v oskrbovalnih verigah. Hkrati so študenti pridobili pomembne kompetence dela v projektni skupini, vodenja ter komunikacijskih veščin z zunanjimi deležniki. Ključen dejavnik uspešnosti projekta je bila strokovna pomoč s strani mentorja Matjaža Martinija iz GS1, ki je študentom nudil dragocene smernice in podporo pri njihovem delu. Veseli me, da z GS1 uspešno sodelujemo že več let, tokrat pa smo prvič sodelovali na skupnem projektu z vključeno skupino študentov iz različnih fakultet. Sodelovanje prinaša izjemno dodatno vrednost tako za naše študente kot tudi za študijski program Oskrbovalne verige in logistika, ki ga izvajamo na Ekonomski fakulteti.«
