29. december. 2023
V krožni ekonomiji, kjer je trajnost ključna, igra vračljiva embalaža pomembno vlogo pri zmanjševanju odpadkov. Številne evropske in svetovne pobude spodbujajo zato uporabo vračljive embalaže, kar prispeva k ohranjanju naravnih virov. Pri tem nastopajo številni izzivi, na čelu z omejevanjem visokih stroškov in potrebo po učinkovitem sledenju. Kako si lahko pri tem pomagamo z globalnimi standardi GS1?
Nadzor nad transportno embalažo je v osnovi zahteven že znotraj podjetja. Izziv postane še večji, ko posamezna enota blaga zapusti okolje lastnika. Vračljiva transportna embalaža mora na svoji poti do končnega kupca izpolnjevati zahteve po sledljivosti, v nekaterih primerih pa tudi zakonske zahteve. Nekatere transportne enote je treba na poti celo razkuževati, kar je podlaga za pridobitev certifikata neoporečnosti – s tem se srečujemo pri izvozu palet v Avstralijo ali na Novo Zelandijo. Velik izziv predstavljata še vračilo oziroma trgovanje s povratno embalažo v smislu knjiženja in elektronskega poslovanja. Težava izvira iz označevanja naročenega blaga, kjer z naročilnico naročimo blago, ne pa embalaže. Pri naročanju, denimo, steklenic mineralne vode kupec naroči vsebino in dobi poleg še embalažo. Identifikacijska številka naročenega blaga velja samo za vsebino, ne pa za embalažo, s katero se pozneje posluje ločeno. Nadzor tovrstnih procesov je brez ustrezne skupne identifikacije zelo zahteven. Velja dodati, da se za povrh na letni ravni izgubi okoli 10 odstotkov palet zaradi različnih vzrokov, kot so kraja, izguba, poškodbe.
Rešitev prinašajo standardi
Pri slednjem si lahko pomagamo z globalnimi standardi GS1 za identifikacijo in sledenje transportne in prodajno vračljive embalaže. Palete, sode in zaboje ter po drugi plati steklenice in, denimo, pivske sode lahko sledimo in označujemo z uporabo globalne trgovinske številke izdelka GTIN (angl. Global Trade Item Number) in globalnega identifikatorja vračljivih sredstev GRAI (angl. Global Returnable Asset Identifier), črtnimi kodami tipa GS1-128 ter GS1 DataMatrix in tehnologijo RFID s standardom EPC. Ti standardi omogočajo natančno identifikacijo in sledenje predvsem transportne embalaže ves življenjski cikel.
GS1 Slovenija je zato v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS) in pomembnimi trgovskimi podjetji razvila predlog označevanja vračljive embalaže. Na podlagi predloga je bil dosežen nacionalni dogovor za sledljivost prodajne vračljive embalaže preko identifikacijske številke GS1 GTIN. Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, objavljene v Uradnem listu RS, št. 12/13, zagotavljajo hiter pretok vračljive embalaže, enotne kavcijske vrednosti, zmanjšujejo stroške ter prispevajo k varovanju okolja in potrošnikov.
Primera uporabe standardov GS1 za lažje slednje in nadzor
Düsseldorfer paleta: Trgovska veriga ALDI SÜD (pri nas znana kot Hofer) uvaja v Evropi plastično paleto z imenom Düsseldorfer. Trgovsko podjetje že od jeseni 2020 postopoma zamenjuje klasične lesene palete z obstojnejšimi in ekonomičnimi plastičnimi. Paleto Düsseldorfer je mogoče povsem reciklirati, za povrhu je sestavljena tretjinsko iz že reciklirane plastike. Posebej je zasnovana za diskontne trgovce kot alternativa za evropaleto. Za razliko od lesenih palet plastična ne uporablja sistema zamenjave. Namesto tega je dobaviteljem na voljo prek pooling sistema, ki ga upravlja podjetje Polymer Logistics. Po vsakem ciklu uporabe se prazne palete pregledajo zaradi morebitnih poškodb in ponudnik storitev jih očisti. S tem izpolnjujejo višje higienske standarde in zmanjšujejo proizvodne stroške dobaviteljev. Vsaka paleta je opremljena še z vgrajenim čipom RFID in črtno kodo, ki vsebujejo identifikator GS1 za vračljiva sredstva GRAI. Na takšen način je mogoče natančno beležiti vsako paleto glede na lokacijo, kar izboljšujejo vodenje zalog. Ponudnik pooling storitev lahko spremlja še, koliko palet je v skladiščih, pri dobaviteljih in Aldiju, kar prispeva k manjši izgubi palet. Aldi želi s prehodom na plastično paleto zmanjšati porabo lesa, emisije CO2, stroške prevoza in skladiščenja ter izboljšati kakovost in varnost izdelkov. Uporaba je hkrati šolski primer dobre prakse krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.
GS1 SMART Box: Predstavniki nemške industrije in trgovine so se dogovorili o novem standardu za večkratno uporabo škatel za oskrbo centralnih maloprodajnih skladišč. V okviru evropske organizacije GS1 je s tem namenom nastala škatla GS1 SMART, namenjena predvsem za prevoz manjših izdelkov, ki se pogosto prepakirajo v notranje zabojnike za večkratno uporabo. Z enotnim kontejnerskim sistemom se lahko s tem izognemo nepotrebnemu odpadnemu materialu ter zmanjšamo stroške prevoza in skladiščenja. Poleg tega škatla GS1 SMART omogoča sledljivost in identifikacijo izdelkov s pomočjo standardov označevanja GS1, kot so črtna koda GS1 DataMatrix, GS1-128 ali RFID. GS1 SMART že uporabljajo v sektorju drogerij, kjer so jo preizkusili nekateri vodilni proizvajalci in trgovci. V prihodnosti se načrtuje njena razširitev na druge sektorje, kot so živila, pijače, kozmetika in gospodinjski izdelki. S tem se bo ustvarilo odprto krožno gospodarstvo, ki bo prispevalo k učinkovitejši, stroškovno učinkovitejši in trajnostno naravnani dobavni verigi.