GS1 - Globalni jezik poslovanja
The Global Language of Business
Standardi v službi manjših izgub v prehranskih verigah

Standardi v službi manjših izgub v prehranskih verigah

17. november. 2022

Na predlog Argentine in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Ta dan smo letos obeležili tretjič. Zmanjševanje izgub hrane in njenih odpadkov je v današnjem svetu izjemnega pomena, saj prispeva k zmanjševanju naraščajoče lakote in nižji zavrženosti hrane. Kako si lahko pomagamo s standardi?


Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani predstavlja priložnost za spodbujanje dejavnosti in uvajanje predlogov, s katerimi prispevamo k zmanjšanju odpadne hrane. Obeleževanje tega dne pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnem izzivu ter iskanju možnih rešitev na vseh ravneh. Hrana se žal izgubi ali zavrže na vseh stopnjah preskrbovalnih verig – naj bo to na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnih ustanovah, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše. Z enormnim deležem odpadne hrane se srečujemo tudi v domačih gospodinjstvih.


Kot posamezniki lahko k zmanjšanju količin zavržene hrane prispevamo na različne načine. Za začetek kupujmo le to, kar rabimo. Pri tem izbiramo ustrezno velike količine ali kupujmo živila, ki niso predpakirana. Pri nakupih sledimo razumu in upoštevamo frazi »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Prva oznaka označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo in jih po preteku ne smemo uporabljati. Oznaka »uporabno najmanj do« predstavlja datum minimalne trajnosti, do katerega ohranja živilo pričakovano kakovost. Po preteku so živila še varna za uporabo, a začne njihova kakovost upadati. Zato je zelo pomembno, da shrambo in hladilnik z živili redno pregledujmo, rotiramo izdelke in porabimo najprej starejše.

Nič manj pomembno ni, da pri pripravi in strežbi hrane serviramo manjše porcije, ki jih po potrebi dopolnimo z dodatnimi količinami. Presežke shranimo in jih zaužijemo kasneje. Pri nekaterih trdih živilih lahko odstranimo plesnivi del in živilo uporabimo. Mehka živila, na katerih se pojavi plesen, večinoma niso več primerna za uživanje. Odvečno hrano delimo, lahko jo podarimo in pomagamo ljudem v stiski. Pri pripravi živil uporabimo manj zaželene dele, iz katerih naredimo drugo jed. Iz ostankov zelenjave ustvarimo denimo jušno osnovo, iz prezrelih jabolk jabolčno čežano.


Številke, ki govorijo o količini zavržene hrane, so alarmantne. Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije v povprečju odvrgel 68 kilogramov živil. Na ravni Evropske skupnosti je številka »grozljiva«. V EU zavržemo leto 153 milijonov ton hrane, kar predstavlja 20 odstotkov v EU proizvedene hrane. Med živilskimi odpadki jih na nivoju gospodinjstev ustvarimo okoli 30 milijonov ton. V smislu letnega stroška na ravni podjetji in gospodinjstev iz EU predstavlja omenjeno 143 milijard evrov. Živilski odpadki ustvarijo za povrh na nivoju EU šest odstotkov emisij toplogrednih plinov. Količina odpadkov je še bolj tragična ob upoštevanju podatka, da si desetina prebivalcev Evropske unije ne more vsak drugi dan privoščiti kakovostnega obroka. Podobni statistični podatki veljajo za celoten planet, kjer se tretjina pridelane hrane zavrže.


Sodeč po oceni, da se bo morala zaradi potreb naraščajočega števila prebivalstva proizvodnja hrane povečati do leta 2050 za 70 odstotkov, nas čakajo veliki izzivi. Poleg socialnega in finančnega vidika predstavlja zavržena hrana velik okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo, količine metana ob razkroju močno vplivajo na podnebne spremembe. V okviru Agende za trajnostni razvoj so temu primerno Združeni narodi opredelili cilj, da je treba do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne preskrbovalne verige. Temu cilju se je zavezala tudi EU.


Pri zasledovanju cilja si pomagamo s standardi GS1, saj omogočajo spremljanje natančnih informacij o izdelkih po celotni verigi in s tem bolj učinkovito delovanje deležnikov. Lep primer izvrstne uporabe standardov GS1 z namenom zmanjšanja zavrženih količin hrane dokazuje avstralska trgovska veriga Woolworths. Ta je z uvajanjem 2D kod na izdelkih občutno izboljšala varnost in zmanjšala količine zavržene hrane za do 40 odstotkov. Z uporabo 2D kod so pridobili njihovi prodajalci in dobavitelji. Vsi, vključno s končnimi potrošniki, lažje dostopajo do ključnih in bogatejših informacij o izdelkih. Trgovci na drobno, takšnih je v verigi avstralskega podjetja prek 1000, lahko lažje upravljajo zaloge in na ravni blagajniškega skeniranja cen na izdelkih le te odstranijo iz nakupovalne košarice v primeru pretečenega roka uporabe. 2D koda bo hkrati omogočala v prihodnosti lažjo povezavo potrošnikov s spletom v smislu sledljivosti izdelka, njegovega izvora in ključnih informacij ter navodil.


Odločitev za uporabo 2D kod na izdelkih je več kot upravičena. 2D kode so v primerjavi s črtnimi kodami podatkovno zmogljivejše in prenašajo ogromno informacij o izdelku. Za razliko od običajnih linearnih kod, ki služijo predvsem potrebam trgovcev na drobno, ponujajo 2D kode številne prednosti, naj gre za proizvajalce, trgovce na drobno, logistične ponudnike, partnerske rešitve ali potrošnike. Že eno skeniranje kode lahko s podatki poveže poslovne partnerje navzgor in navzdol po preskrbovalni verigi. Na takšen način je možno na zelo enostaven način upravljanje z zalogami, programi sledljivosti, trajnostnimi pobudami, ukrepi za vključevanje potrošnikov itd. 2D kode so za povrh v primerjavi s črtnimi bolj kompaktne. Temu primerno lahko informacije, kot so možnosti shranjevanja, navodila za recikliranje, izvor in podobno, odstranimo iz embalaže, ki je posledično manjša in za okolje manj obremenjujoča.


Woolworths, ki ga vsak teden obišče okoli 20 milijonov potrošnikov, je s pilotnim uvajanjem 2D kod začel avgusta leta 2019. V prvi fazi so z njimi opremili sveže meso in perutninske izdelke, ki so na takšen način postali podatkovno bogatejši z informacijami o seriji artikla, dobavitelju in datumu uporabe. Od takrat do začetka leta 2022 lahko na policah avstralskega trgovca najdemo 2D kode že na polovici vseh izdelkov. Njihovo število še narašča. Uporaba 2D kod prinaša hkrati otipljive rezultate, naj gre za povečanje varnosti hrane z omejevanjem prodaje izdelkov s pretečenim rokom uporabe in zmanjšanjem živilskih odpadkov za do 40 odstotkov. 2D kode omogočajo trgovcem, da hitreje in enostavneje prepoznajo, ali se izdelku bliža rok uporabnosti, in ga proaktivno označijo. Na takšen način je izdelek mogoče prodati, ne da bi ga bilo treba zavreči. 2D kode omogočijo še bolj ciljno usmerjene in natančne odpoklice izdelkov.


Z 2D kodami je individualna identifikacija prizadetih izdelkov po vsej preskrbovalni verigi neprimerno lažja, kar omogoča enostaven odmik določenega dela izdelkov s trgovskih polic. V redkih primerih, ko odpoklicani izdelek doseže blagajno, lahko koda opozori blagajničarko, da ne sme izdelka prodati. Z učinkovitejšim opravljanjem z rokom uporabnosti in sistemsko vodenimi rešitvami za upravljanje inventarja glede na datum uporabnosti beleži Woolworths do 21 odstotkov boljšo produktivnost. Woolworths lahko hkrati samodejno znižuje cene izdelkov, ki se približujejo roku uporabnosti, ne da bi morali trgovci izdelke označevati z novimi cenami. S pomočjo 2D kod, ki so natisnjene na prodajnih izdelkih bodo lahko Woolworths in njegovi dobavitelji ponudili potrošnikom še dodatne možnosti pridobivanja različnih informacij, kjer bo kupec s pametnim telefonom in skeniranem kode pridobil informacije o certifikatu trajnosti, vključno s pridelkom in serijsko številko, informacije o žetvi (vključno z zemljevidom kmetije), datum pakiranja, informacije o hranilni vrednosti živila, velikosti porcije, napotke za shranjevanje, recepte za pripravo jedi in navodila za reciklažo embalaže.

Na Kavi o uporabi 2D kode v maloprodaji
Seznam vseh novic
V prostorih GS1 Slovenija smo gostili razstav...
Nazaj na vrh