27. marca. 2025
Več sto čebel na podeželju Pensilvanije in New Yorka nosi na hrbtih drobne QR kode za merjenje časa, ki ga čebele preživijo med iskanjem hrane. Raziskava, ki jo je omogočil ameriški Nacionalni inštitut za hrano in kmetijstvo (USDA) v sodelovanju z entomologi in elektrotehniki iz univerze Penn State University, podaja prvič v zgodovini človeštva odgovore na vprašanje, kako daleč potujejo čebele iz panja med nabiranjem cvetnega prahu in nektarja.
Sodeč po analizah traja večina izletov le nekaj minut, saj le manjši delež čebel preživi izven panja več kot dve uri. Ugotovitev je za marsikoga presenetljiva in bo s časom morda prinesla nove poglede na ekološko čebelarstvo. Raziskovalci so do ugotovitev prišli s pomočjo natančnega nadzora nad izstopanjem in vstopanjem čebel v panj. Tehnologija spominja na nadzor vstopa uslužbencev v poslovne objekte, kjer igra pomembno vlogo nadzor nad delovno silo. Raziskovalci so s tem namenom prilepili na hrbte čebel miniaturne QR kode, ki omogočajo samodejno beleženje njihovih izstopov in vstopov v panj s kamero za odčitavanje kod. Sistem prinaša na takšen način velikanski preskok v smislu tradicionalnega terenskega dela entomologov, ki se zanašajo predvsem na vizualno opazovanje čebel. Dodati velja, da vsebuje vsaka koda na hrbtu čebelice edinstvene identifikacijske podatke, ki omogočajo hitro prepoznavo posamezne čebele v številnih pogojih – vključno z nizko ločljivostjo, do katere prihaja ob množici žuželk pri vhodu v njihovo domovanje.
Kamere, ki snemajo vhod v panj 24 ur na dan, so nato povezane z mikroračunalnikom. Ta beleži podatke in omogoča njihovo nadalje odčitavanje ter obdelavo s prenosnikom. A vse le ni tako enostavno! Začeten izziv je za inženirje predstavljala pričakovana ugotovitev, da se čebele pogosto zadržujejo pri vhodu v panj, kar pomeni, da je kamera zaznala njihove QR kode tudi več stokrat na dan. Določen dvom so porajala vprašanja o daljših čebeljih izletih, kar lahko nakazuje na več scenarijev. Lahko gre za dolge lete v smislu iskanja hrane, morda zgrešeno zaznavo naprav, ko čebela vstopi v panj obrnjena na glavo, ali pa možnost, da se je čebela na poti izgubila. Je pa dejstvo, da čebele v obdobjih, ko je na voljo manj cvetov, preživijo več časa pri iskanju hrane in letijo dlje za nabiranje ustrezne količine hrane.
Ekološko čebelarstvo
Izsledki raziskave ponujajo še nov pogled na ekološko čebelarstvo, kjer gre za panje, ki ne smejo biti izpostavljeni kemičnim pesticidom, herbicidom in sintetičnim kemikalijam. Prav tako morajo biti locirani stran od onesnaženih območij. Leta 2010 je ameriško Ministrstvo za kmetijstvo (USDA) priporočilo s tem namenom posebne standarde za certificiranje medu in drugih čebeljih proizvodov kot »ekoloških«, a niso bili nikoli sprejeti. Raziskovalna ekipa domneva, da je bila zahteva, da morajo biti ekološki panji locirani na območjih, ki pokrivajo premer do 10 kilometrov, morda prestroga. Trenutni rezultati dokazujejo, da se čebele kljub temu, da lahko preletijo velike razdalje, večinoma zadržujejo bližje panju – morda celo na razdalji manj od kilometra.
Nova spoznanja
Zanimiv je vpogled v tehnologijo. Raziskovalci so za neboleče označevanje čebel izbrali AprilTags QR kode, ki so manjše od človeškega mezinca. Vsak teden so označili po 600 mladih čebel iz šestih kolonij in skupno pripeli kode na več kot 32.000 hrbtov čebel. Osredotočili so se na mlade čebele, saj lahko na takšen način lažje spremljamo njihovo obnašanje glede na starost oziroma obdobje, ko začnejo letati in nabirati hrano ter kdaj s tem zaključijo. Mlajše čebele so hkrati mehkejše in še ne pikajo, kar olajša rokovanje z njimi.
Sistem nato omogoča podrobno spremljanje posameznih čebel – kdaj zapustijo panj, kdaj se vrnejo, koliko časa preživijo zunaj in kakšne so vremenske razmere. Sodeč po raziskavi traja večina letov le eno do štiri minute (morda zaradi preverjanja vremena ali iztrebljanja), daljši izleti so trajali manj kot 20 minut. 34 odstotkov čebel pa je ostalo izven panja več kot dve uri. Izkazalo se je tudi, da čebele zbirajo hrano v smislu delovne dobe dlje, kot smo domnevali. Po prvotni teoriji je veljalo, da naj bi čebele živele okoli 28 dni, a so izsledki pokazali, da aktivno iščejo hrano tudi šest tednov po rojstvu. Zanimivo odkritje podaja izsledek, da začnejo z nabiranjem hrane šele dva tedna po rojstvu, kar pomeni, da živijo precej dlje, kot smo mislili.
Prihodnost raziskav
Znanstveniki iz univerze Penn State nadgrajujejo svoje izsledke še s strokovnjaki iz družbe Virginia Tech, kjer se osredotočajo na trajanje iskanja hrane v povezavi s podatki o plesu zibanja čebel. Čebele namreč s posebno telesno govorico, imenovano »ples zibanja«, sporočajo drugim članicam panja, kje najdejo hrano. Raziskovalci želijo zato v prihodnje označiti in spremljati še druge vrste čebel ter se osredotočiti na vlogo, ki jo imajo v kolonijah troti in matice. Prav tako načrtujejo delavnice, kjer bodo znanstveniki in čebelarji lahko sami sestavili in uporabljali lastne sisteme za spremljanje čebel. Vsa uporabljena oprema iz njihove raziskave je namreč komercialno dostopna, celoten strošek na čebelarstvo, ki vključuje šest kolonij, pa naj bi dosegel manj kot 1500 ameriških dolarjev.
Tovrsten pristop bi lahko še dodatno prispeval k bolj kakovostni sledljivosti izdelkov iz medu, čemur posvečamo veliko pozornosti v organizaciji GS1 Slovenija. Z namenom kakovostnejše sledljivosti medu od izvora do kupca smo med drugim pripravili v GS1 Slovenija posebna priporočila, ki jih nameravamo v prihodnje v povezavi z različnimi deležniki še dodatno izpopolniti.