26. junija. 2026
Evropska unija je 1. julija 2026 ukinila oprostitev plačila uvoznih carinskih dajatev za pošiljke z vrednostjo do 150 EUR. Sprememba se nanaša predvsem na blago, kupljeno prek spleta in uvoženo iz držav zunaj EU. Poleg začasne carinske dajatve v višini 3 EUR nova pravila prinašajo tudi dodatne zahteve glede identifikacije izdelkov.
Spremembe so pomembne za spletne trgovce in platforme, uvoznike, logistične ponudnike, carinske zastopnike ter podjetja, ki upravljajo podatke o izdelkih. Njihova učinkovita izvedba bo v veliki meri odvisna od kakovostnih in povezljivih podatkov, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi standardizirani identifikatorji, kot je GS1 GTIN.
EU je oprostitev odpravila zaradi hitre rasti čezmejne spletne trgovine, preobremenjenosti carinskih organov in povečanega tveganja za vstop nevarnih ali neskladnih izdelkov na evropski trg. Po podatkih Evropske komisije je bilo leta 2025 neposredno potrošnikom v EU poslanih skoraj 5,9 milijarde izdelkov nizke vrednosti iz tretjih držav.
Kaj se spreminja?
Za pošiljke z realno vrednostjo do 150 EUR, ki iz tretjih držav prihajajo v EU v okviru prodaje na daljavo, se od 1. julija 2026 uporablja začasna pavšalna carinska dajatev v višini 3 EUR na posamezno postavko v carinski deklaraciji.
Izraz »postavka« pri tem ne pomeni nujno posameznega kosa izdelka, temveč eno ali več vrst blaga v pošiljki, ki imajo enako tarifno uvrstitev, opis in – kadar je ta podatek naveden – poreklo. Dajatev se zato obračuna glede na deklaracijske postavke, ne preprosto glede na število izdelkov ali paketov.
Evropska komisija navaja naslednji primer:
- za pošiljko s petimi enakimi majicami, uvrščenimi v isto deklaracijsko postavko, se obračunajo 3 EUR;
- za pošiljko z majico in uro, ki sodita v različni tarifni skupini, se obračunata dve dajatvi oziroma skupaj 6 EUR.
Začasna ureditev bo predvidoma veljala do 1. julija 2028. Takrat naj bi bila za e-trgovino vzpostavljena nova rešitev EU Customs Data Hub, blago nižje vrednosti pa naj bi se začelo cariniti po običajnih carinskih stopnjah glede na vrsto izdelka.
Dajatev v višini 3 EUR je ločena od predlagane evropske pristojbine za obdelavo pošiljk. O njeni višini in začetku uporabe se na ravni EU še razpravlja.
Nova ureditev prav tako ne spreminja pravil glede obračunavanja DDV v okviru sistema IOSS, posebnih ureditev ali standardnega postopka obračuna DDV.
Identifikatorji izdelkov obvezni od 1. novembra 2026
Pomemben del sprememb so nove zahteve glede identifikatorjev izdelkov oziroma Product Identifiers – PID. Njihov namen je izboljšati sledljivost uvoženega blaga ter carinskim organom omogočiti učinkovitejše prepoznavanje nevarnih ali neskladnih izdelkov.
Identifikatorje je mogoče v carinskih postopkih prostovoljno navajati že od 1. julija 2026, obvezni pa bodo od 1. novembra 2026 za blago, prodano na daljavo in uvoženo iz tretjih držav.
Nova pravila razlikujejo med tremi vrstami identifikatorjev:
- identifikator trgovca (M-PID), ki ga izdelku dodeli spletni prodajalec, spletna tržnica ali platforma in omogoča povezavo izdelka s konkretno spletno ponudbo;
- nestandardizirani identifikator proizvajalca (NS-PID), ki ga določi proizvajalec, dobavitelj ali drug gospodarski subjekt in ne temelji na mednarodno priznanem standardu; primer je lahko interna številka modela oziroma izdelka;
- standardizirani identifikator proizvajalca (S-PID), ki temelji na mednarodno priznanem sistemu identifikacije; med najpogosteje uporabljene sodita GTIN za trgovske izdelke in ISBN za knjige.
Identifikator trgovca in nestandardizirani identifikator proizvajalca bo treba praviloma navesti vedno. Standardizirani identifikator bo treba navesti, kadar je bil izdelku dodeljen. Če tak identifikator ne obstaja, bo treba v carinski deklaraciji uporabiti ustrezno oznako izjeme.
Za posredovanje teh podatkov bodo v sistemu TARIC uporabljene nove oznake dokumentov:
- C127 za identifikator trgovca,
- C128 za nestandardizirani identifikator proizvajalca,
- C129 za standardizirani identifikator proizvajalca,
- Y081 kot navedba, da standardizirani identifikator za izdelek ne obstaja.
Vloga standarda GS1 GTIN
Identifikator GTIN je globalna trgovinska številka izdelka, s katero je mogoče enolično identificirati trgovsko enoto, ki se naroča, prodaja ali fakturira. Številka GTIN je lahko zapisana v različnih podatkovnih nosilcih, med drugim v črtni kodi EAN-13. Zato izraza EAN in GTIN nista dve ločeni vrsti identifikatorjev: EAN-13 je vrsta črtne kode, v kateri je praviloma zapisana številka GTIN-13.
Uporaba GTIN v okviru novih carinskih zahtev ni obvezna za vsak izdelek. Kadar pa je bil GTIN izdelku že dodeljen, predstavlja standardizirani identifikator proizvajalca, ki ga bo treba posredovati carinskim organom.
Njegova prednost je, da temelji na globalno uveljavljenem sistemu, je uporaben med različnimi podjetji, informacijskimi sistemi in državami ter ga je mogoče preverjati v registrih GS1. To zmanjšuje možnost napačne identifikacije in omogoča zanesljivejše povezovanje carinskih podatkov s podatki o izdelku, proizvajalcu in spletni ponudbi.
Kako naj se podjetja pripravijo?
Spletni trgovci, platforme, proizvajalci, uvozniki, logistični ponudniki in carinski zastopniki naj preverijo, ali so zahtevani podatki o izdelkih na voljo v vseh sistemih in vsem deležnikom, ki jih bodo potrebovali za pripravo carinske deklaracije.
Podjetja naj predvsem:
- preverijo pravilnost opisov blaga in tarifnih oznak;
- zagotovijo popolne podatke s komercialnih računov v elektronski obliki;
- preverijo uporabo sistema IOSS in odgovornosti posameznih udeležencev;
- določijo identifikatorje, ki jih uporabljajo trgovec, platforma in proizvajalec;
- zagotovijo prenos teh identifikatorjev do deklaranta oziroma carinskega zastopnika;
- preverijo, ali imajo izdelki že dodeljene številke GTIN;
- odpravijo podvojene, nepravilne ali manjkajoče zapise v matičnih podatkih;
- prilagodijo informacijske povezave za posredovanje novih podatkovnih elementov.
Za pravilnost in popolnost podatkov v carinski deklaraciji je odgovoren deklarant. Kakovost podatkov pa je odvisna od celotne informacijske verige – od proizvajalca in spletnega trgovca do platforme, logističnega ponudnika in carinskega zastopnika.
Zakaj je sprememba pomembna za člane GS1 Slovenija?
Nova pravila kažejo, da identifikacija izdelkov postaja vse pomembnejši del carinskih kontrol, spletne trgovine in zagotavljanja skladnosti izdelkov. Podjetja zato ne potrebujejo zgolj oznake na embalaži, temveč pravilno urejen, trajen in preverljiv identifikator, povezan s kakovostnimi matičnimi podatki.
Standardi GS1 podjetjem omogočajo skupni jezik za identifikacijo izdelkov, izmenjavo podatkov in sledljivost v preskrbovalni verigi. Pravočasno urejene številke GTIN in kakovostni podatki lahko prispevajo k učinkovitejšemu carinjenju, manj napakam in zamudam ter boljši pripravljenosti na nove zahteve EU.
GS1 Slovenija članom priporoča, da preverijo pravilnost dodeljenih številk GTIN, kakovost podatkov v Registru izdelkov GS1 ter sposobnost svojih informacijskih sistemov za posredovanje zahtevanih identifikatorjev poslovnim in logističnim partnerjem.
Vira: Evropska komisija – pojasnila in pravna podlaga za začasno carinsko dajatev; Evropska komisija – smernice za uvoz pošiljk nižje vrednosti