23. decembra. 2025
Kako povezati trajnost, zakonodajo, digitalizacijo ter prakso, poenostaviti poslovanje in se pripraviti na nove obveznosti? In predvsem – kako z enim simbolom odpreti vrata do zaupanja, učinkovitosti in transparentnosti? To so bila vprašanja, ki so jih na lanskem Dnevu GS1, ki je potekal sredi novembra na Gospodarski zbornici Slovenije, skupaj z gospodarstveniki, strokovnjaki in partnerji odpirali udeleženci tradicionalnega srečanja pod okriljem GS1 Slovenija.
Zbrani so se posvetili trajnosti in digitalizaciji v luči nove zakonodaje, prehodu na 2D kode v povezavi z GS1 Digital Link ter pomenu podatkovne infrastrukture za delovanje v praksi. Udeleženci so spoznali, da prehod na enoten jezik standardov GS1 ni stvar izbire, temveč pogoj za delovanje v sodobnem, trajnostno naravnanem in digitalno povezanem gospodarstvu. Dogodek je nadgradil mednarodni pridih, saj je v živo, neposredno iz Danske, nastopil Christian Meinhardt iz podjetja Lyngsoe Systems. Predstavil je napredne digitalne rešitve za dvig učinkovitosti in kakovostnejšo sledljivost v zapletenih preskrbovalnih verigah ter navdušil s primeri nordijskih podjetij, kjer digitalna transformacija deluje v službi trajnostnosti.
Miha Medved iz slovenskega podjetja Login5 je udeležence nato popeljal v svet platforme The Origin, ki omogoča preprosto, a popolno sledljivost v kompleksnih prehranskih verigah. Poudaril je, da so preglednost, inovacije in zaupanje ključ do trajnostne prihodnosti prehrane. Anja Popovič Andoljšek iz Gorenja je opozorila, da teorija digitalnega potnega lista pogosto trči ob izzive vsakdanje prakse, zato je povezovanje razvojnih ekip, tehnoloških partnerjev in zakonodajnega okvira nujno za uspešno implementacijo. Matjaž Tercelj iz podjetja Protokol je predstavil razvoj digitalne platforme za digitalni potni list izdelka kot nove priložnosti za gospodarstvo.
Sledil je nastop Janeza Kodile iz družinskega podjetja Kodila Gourmet, kjer smo spoznali, kako lahko tradicionalna živilska proizvodnja postane del digitalne prihodnosti. Njegov primer uvedbe kode GS1 DataMatrix v proizvodnjo prekmurske šunke je dokazal, da sledljivost, kakovost in konkurenčnost hodijo z roko v roki. Zelo nazoren je bil industrijski primer uvajanja 2D kod iz podjetja Danfoss Trata. Klemen Kindlhofer je pojasnil, kako uvedba 2D kod poenostavlja procese, povečuje učinkovitost in odpira nove priložnosti za optimizacijo dobavnih verig. Robert Orehek iz podjetja Tom PIT je delil izkušnje o digitalni preobrazbi proizvodnih podjetij, ki s pomočjo podatkov in avtomatizacije vsak dan postajajo boljša, hitrejša ter cenejša.
Potrošniški vidik je zajel dr. Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije. Opozoril je, da digitalna orodja, kot sta VešKajJeš in projekt WATSON, niso namenjena tehnologiji, temveč ljudem – pomagajo nam razumeti, kaj kupujemo in kaj uživamo. Tanja Zadravec iz Petrola je pokazala, kako QR kode spreminjajo nakupovalno izkušnjo in prinašajo nove dimenzije poslovanja, Primož Mlekuš iz Pivovarne Laško Union pa je razkril, kako lahko ena etiketa in ena koda na izdelku Union Premium združita trajnostnost, tehnologijo in zgodbo blagovne znamke.
Pomemben del dogodka je prispevala ekipa GS1 Slovenija, ki je predstavila konkretne poti digitalizacije in standardizacije podatkov v praksi. Matic Ceglar je govoril o digitalizirani trajnostnosti in projektih, povezanih z novimi evropskimi direktivami, Matjaž Martini je prikazal »r-evolucijo črtne kode«. Gregor Belcijan pa je poudaril, da podatki niso le številke, temveč osnova zaupanja, povezljivosti in skladnosti, kar je utrdilo prepričanje, da je prehod na 2D kode več kot tehnična nadgradnja – je začetek nove dobe, v kateri ena koda pove vse: od izvora izdelka in njegovih sestavin do informacij za potrošnika in zahtev zakonodaje.