20. februarja. 2025
Krčenje gozdov oziroma tako imenovana »deforestacija« šteje med največje okoljske izzive sodobnega sveta. Posledice odstranjevanja ali uničevanja naravnih gozdov, ki izvirajo večinoma iz širjenja kmetijskih površin, urbanizacije in pridobivanja lesa, prinašajo številne negativne vplive na podnebje, obstoj živalskega in rastlinskega sveta ter življenja milijonov ljudi. Kako si lahko pri omejevanju teh učinkov pomagamo s standardi GS1 in kako se bo moralo do konca letošnjega leta na slednje skladno z uredbo EUDR pripraviti gospodarstvo Evropske unije?
EUDR (EU Deforestation Regulation) je nova uredba Evropske unije, ki je bila sprejeta leta 2023 s ciljem preprečevanja trgovanja z blagom, povezanim s krčenjem gozdov. Uredba je stopila v veljavo decembra 2024, do decembra 2025 pa morajo podjetja poskrbeti za delovanje z njeno skladnostjo. Uredba določa stroge zahteve za družbe, ki uvažajo ali tržijo določene surovine in izdelke na trgu EU, saj morajo dokazati, da njihova proizvodnja ne prispeva h krčenju ali degradaciji gozdov. Uredba se nanaša na uvoz in prodajo sedmih ključnih surovin, kjer gre za sojo, palmovo olje, les, govedino, kakav, kavo, gumo in posledično izdelke iz teh surovin (usnje, čokolada, pohištvo itd.) na trgu EU. Podjetja, ki prodajajo takšne izdelke, bodo morala dokazati z geolokacijskimi podatki in sledljivostjo po vsej preskrbovalni verigi, da so slednji pridobljeni oziroma pridelani na zemljiščih, kjer po 31. decembru 2020 ni bilo krčenja gozdov. Uredba velja za uvožene in izvožene proizvode ter tiste, ki so pridelani v EU. Neupoštevanje uredbe bo lahko vodilo do sankcij, vključno z visokimi globami in prepovedjo prodaje izdelkov na trgu EU.
Negativni vplivi na krčenje
Vzroki za krčenje gozdnih površin so raznovrstni. Ključno vlog igra kmetijstvo, kjer prihaja do krčenja velikih površin deževnih gozdov zaradi pridelave palminega olja, soje in namenskega urejanja prostora za govedorejo. Pomemben vpliv ima legalna in ilegalna sečnja lesa, kjer se slednji uporablja večinoma v gradbeništvu, papirni industriji in za ogrevanje. Vse prej kot nepomemben vpliv na krčenje gozdov imata še urbanizacija in gradnja infrastrukture, naj gre za nove ceste, mesta ali industrijske objekte na gozdnih površinah. Na določenih delih sveta izstopa z negativnimi vplivi še rudarstvo in z izkopom povezana trajna degradacija naravnih območij.
Posledice so negativne in opazne. Rastlinski svet gozdov absorbira ogromne količine ogljikovega dioksida (CO2), ki povečuje koncentracijo toplogrednih plinov v atmosferi. Hkrati se zmanjšuje biodiverziteta. Številne živalske in rastlinske vrste izginejo ali zamrejo. Pojavi se erozija tal, saj so tla brez drevesnih korenin nagnjena k plazenju in drobljenju. Zmanjša se rodovitnost in poveča možnost poplavljanja. Nezanemarljiv je vpliv na lokalne skupnosti. Mnoge so glede hrane, vode in bivališča odvisne od gozdov, saj živijo z njimi v simbiozi. S krčenjem pride do izgube življenjskih virov.
Seveda obstajajo rešitve, kjer je treba glede vzdržnosti in ekonomike poslovanja zavzeti dolgoročni pristop. Pri kmetijstvu se velja posluževati trajnostnih metod z jasno vizijo zmanjšanja potreb po krčenju gozdov. Temu mora slediti ponovna obnova z zasaditvijo novih dreves ter zaščito obstoječih z uvedbo strogih zakonov in rezervatov za preprečevanje nezakonite seče. Kot družba se moramo omejiti pri porabi lesa in papirja. Spodbujati velja reciklažo in uporabo alternativnih materialov.
Rešitev prinašajo standardi
Vse prej kot zanemarljivi so pri iskanju rešitev za zmanjšanje krčenja gozdov standardi GS1. Njihova vloga je zelo pomembna pri njihovem trajnostnem upravljanju. Standardi GS1 omogočajo popolno sledljivost in transparentnost na področju preskrbovalnih verig, kar prispeva k bolj trajnostnemu sprejemanju industrijskih in potrošniških odločitev. Rešitev, kjer uporabljamo standarde, je veliko. Z edinstveno identifikacijsko številko GS1 GTIN in globalno lokacijsko številko GLN lahko natančno sledimo lesnim izdelkom od gozda do končnega potrošnika, kar omogoča preverjanje, ali les izvira iz certificiranih, trajnostno upravljanih gozdov. Za večjo transparentnost skrbi še GS1 Digital Link, ki omogoča potrošnikom dostop do podrobnih informacij o izdelku z odčitavanjem QR kode.
Na takšen način lahko potrošnik preveri poreklo lesa in se odloči za izdelek, ki podpira trajnostno upravljanje. Smiselna je uporaba serijskih kod za transportne enote (SSCC), kjer gre za enolični identifikator za označevanje logističnih enot, kot so škatle, palete ali kontejnerji. Pri sledenju izdelkov velja opozoriti še na »orodja«, kot so RFID oznake, kar olajša identifikacijo in ločevanje skladnega in neskladnega blaga med skladiščenjem in transportom.
Pozabiti ne gre na ekonomske učinke standardov, ko gre za optimizacijo logistike in zmanjšanje odpadkov. Z uporabo standardov GS1 za označevanje in sledenje lahko podjetja bolje upravljajo zaloge in transport, kar zmanjšuje potrebo po prekomerni sečnji. Natančno sledenje zmanjšuje izgube materiala in povečuje učinkovitost preskrbovalne verige. Za kakovostnejše delovanje preskrbovalnih verig velja omeniti še številne rešitve za izmenjavo podatkov, kot je, denimo, GS1 EPCIS. V tem primeru gre za model izmenjave podatkov o dogodkih v realnem času, kar povečuje« vidnost« enot v verigi. Na ta način lahko preprečujemo nezakonito sečnjo, saj imamo vzpostavljen digitalni zapis poti lesa po celotni poti, kar pomaga oblastem in organizacijam pri identifikaciji nezakonito posekanega lesa ter zmanjšuje trgovino z njim.
Bela knjiga o krčenju gozdov
Pomembno vlogo igrajo v celotni zgodbi še trgovci. Z uporabo standardov GS1 in podatkovnih baz lahko označujejo in promovirajo izdelke iz trajnostnih virov, kar spodbuja potrošnike k bolj ozaveščeni izbiri certificiranih izdelkov. GS1 v Evropi bo s tem namenom v bližnji prihodnosti izdala dopolnjeno verzijo tako imenovane »Bele knjige o krčenju gozdov« s priporočili za uporabo standardov GS1 za učinkovito in uspešno skladnost delovanja pravnih subjektov glede na uredbo EUDR. V GS1 Slovenija bomo 6. marca organizirali na to tematiko še dogodek Kava z GS1, kjer bo osrednja tema namenjena uvajanju uredbe EUDR.
OGLEJTE SI PRILOGO Z BLAGOM, KI JE PODVRŽENO UREDBI EUDR
*V mesecu marcu bomo v GS1 Slovenija organizirali tudi spletni seminar na temo deforestacije. Lepo vas vabimo, da si rezervirate četrtek, 20. marca med 13. in 15. uro za pogovor s strokovnjaki tako s strani ministrstva kot industrije.