Intervju: Nenad Šutanovac, direktor ZIT in član sveta zavoda GS1 Slovenija

Gospodarska zbornica Slovenije je največji in najvplivnejši predstavnik slovenskega gospodarstva. Ustanovljena je bila leta 1851 po odloku avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Zbornica predstavlja interese slovenskih gospodarskih subjektov ter zagotavlja podporo in storitve za izboljšanje poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zbornica povezuje več kot 6.000 prostovoljnih članov - gospodarskih subjektov in deluje na nacionalni ter mednarodni ravni na način, da lobira za interese gospodarstva, izobražuje, informira, svetuje in povezuje gospodarske subjekte. Zbornica sodeluje z drugimi gospodarskimi zbornicami in organizacijami po svetu, je pomemben partner vladi in drugim institucijam pri oblikovanju gospodarske politike, prizadevanj za digitalni in trajnostni razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. O tem, kakšno vlogo igrajo pri tem standardi GS1, govori Nenad Šutanovac, član sveta zavoda GS1 Slovenija in direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

Vse to predstavlja osnovo za uporabo tovrstnih podatkov pri optimizaciji procesov, pri lažjem odločanju, predvidevanju itn. – vključno z uporabo umetne inteligence. Tu so največje priložnosti za napredek in digitalne inovacije. Pri prehodu v trajnostno poslovanje bo sledljivost še toliko pomembnejša in kmalu tudi obvezna, v pripravi je uvedba digitalnega potnega lista izdelkov. Gre za  vrsto dokumenta, ki bo vseboval podatke o izvoru, sestavi, kakovosti in okoljskem vplivu izdelka.

V splošnem pa so standardni GS1 zelo pomemben element pri digitalizaciji slovenskega gospodarstva in v mednarodnem poslovanju, še posebej v trgovini, logistiki in proizvodnji. Standardi GS1 se hkrati širijo na druga področja, npr. v zdravstvo.

Zamenjavi črtnih kod z informacijsko bogatejšimi 2D kodami smo priča na številnih področjih delovanja sodobne družbe, kaj prinaša 2D koda?

2D koda je vrsta zapisa oziroma kode, ki vsebuje precej več podatkov kot običajna črtna koda. Tako lahko izboljša informacijsko vsebino maloprodajnih izdelkov z dodajanjem podatkov, kot so tisti o izvoru, sestavi, kakovosti in okoljskem vplivu. Z njo se odpirajo možnosti, ki jih bomo potrebovali tako ob uvajanju digitalnega potnega lista izdelkov kot za nove inovacije.

 S pojmoma digitalni in zeleni prehod se srečujemo na številnih področjih življenja, kako uspešni smo na tem področju Slovenci?

Lahko smo veseli, da evropska unija dela pomembne in odločne korake na poti zelenega prehoda oziroma uveljavljanja trajnostnih ciljev, ki bodo kmalu predstavljali pogoj za poslovanje in s katerimi se bomo bolj uspešno spopadali s klimatskimi spremembami ter degradacijo življenjskega okolja. Ne glede na neugodne geopolitične razmere, ki smo jim priča – oz. morda ravno zato - je potrebno te aktivnosti še dodatno pospešiti. Evropski zeleni dogovor, cilji evropskega digitalnega kompasa, že omenjeni digitalni potni list za izdelke, standardi poročanja in še bi lahko našteval – so pobude, ki se že uresničujejo. Poleg ekonomskih ne gre zanemariti niti okoljskih in družbenih vidikov. Pri tem lahko ugotavljamo močno soodvisnost z digitalizacijo. Tehnologije, kot so internet stvari, oblačne storitve, mobilne komunikacije 5G, analitika velikih podatkov, umetna inteligenca … bodo pomagale pri digitalizaciji energetskega sektorja in zmanjšanju porabe energije, optimizaciji logističnih poti in procesov, avtomatizaciji proizvodnje, omogočanju bolj zelenega prevoza in multimodalnosti, spodbujanju podnebne nevtralnosti industrije, k pametnejšemu in bolj zelenemu kmetijstvu, podpori ESG poročanja itd. Digitalizacija je dejansko neločljiv element zelenega prehoda, krožnih poslovnih modelov in trajnostnega poslovanja.

Slovensko gospodarstvo je glede stopnje digitalizacije nad povprečjem EU, po indeksu DESI smo na 11. mestu. Želimo višje, ker je digitalna preobrazba eden ključnih elementov dvigovanja blaginje. Verjamem, da bomo ob ukrepih EU in številnih lokalnih aktivnostih, ki jih izvajamo tudi na GZS in ob spodbudah države, uspešni tudi na področju zelenega prehoda. To je zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva za nas velika priložnost.

 Kako pomembna je pri poslovanju informacijska podpora in z njo povezana interoperabilnost, kot eden izmed temeljev digitalizacije, ki prodira z velikimi koraki na vsa področja družbenega delovanja?

Standardi so v splošnem nujen element sodobnega digitalnega poslovanja, še posebej ko govorimo o poslovanju med podjetji in o mednarodnem poslovanju. V Združenju za informatiko in telekomunikacije se ukvarjamo z razvojem in uvajanjem standardov na področju računov, dobavnic, naročilnic in drugih dokumentov, ki nastopajo v poslovanju med podjetji oziroma organizacijami. Imenujemo jih standardi eSLOG. Ti se že nekaj let uporabljajo za e-račune, še posebej v poslovanju z javno upravo, kjer so obvezni. V pripravi je zakon, ki bo obveznost e-računov uvajal še v poslovanju med podjetji.

Tako za Slovenijo kot EU je pomembno, da krepimo enotni digitalni trg in enotni trg podatkov, saj lahko na takšen način zagotavljamo kritično maso podatkov, ki jih potrebujemo za globalne prebojne projekte in podjetja, kar vpliva na globalno konkurenčnost. Gre za regulativo in številne pobude v tej smeri, kot so aktivnosti na področju ustvarjanja skupnih EU podatkovnih prostorov v zdravstvu, logistiki, pametnih mestih, za proizvodna podjetja in podobno. Na teh področjih so v pripravi standardi interoperabilnosti v smislu potrebnega pogoja za digitalizacijo. V Združenju za informatiko in telekomunikacije sodelujemo v nekaterih pripravljalnih projektih s tega področja, smo aktivno zraven in na področju pametnih in trajnostnih mest celo med vodilnimi v EU.