05. junij. 2023
Letošnji, po vrsti že 50. Svetovni dan okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, nagovarja deležnike z vseh področji javnega in zasebnega delovanja v boju proti onesnaževanju s plastiko. Pod sloganom »BeatPlasticPollution« potekajo številne razprave in aktivnosti za bolj odgovorno rabo plastike, njeno reciklirajte in ozaveščanje o problematiki onesnaževanja s plastičnimi delci. Ključni cilj predstavlja ohranitev čistega in zdravega planeta za bodoče rodove.
Vsak prispevek k zmanjševanju onesnaževanja s plastiko prinaša pomembne okoljske vplive, kjer bo razvoj potekal v smeri preoblikovanja izdelkov in embalaže ter sprejemanja novih pravnih okvirov. S preoblikovanjem izdelkov bomo dosegli manjšo vsebnost plastike in zmanjšali uporabo okoljsko najbolj problematičnih plastičnih materialov. Po tej plati se odpirajo številna vprašanja glede uporabe mikro in nano plastik v higienskih in kozmetičnih izdelkih ter smiselnosti prodaje šamponov, mil in detergentov v plastični embalaži. Slednjo bo treba zamenjati z alternativnimi materiali, kot so recikliran papir in organske snovi.
Hkrati bo treba preoblikovati embalažo in omogočiti bolj sodoben transport izdelkov, ki ne bo obremenjen z velikimi količinami zaščitnega materiala iz plastičnih mas. Prekomerna zaščitna je pogosto nepotrebna, enako velja za izdatno rabo plastike pri izdelavi različnih oblik embalaže.
Razmislek o večji meri trajnosti je nujen! Tretji element prehoda v čistejšo prihodnost bo osredotočen na preoblikovanje sistemov in produktov za ponovno uporabo ter recikliranje. Slednje kliče po novi zakonodaji, ki bo temeljila na jasno zapisanih standardih in razširitvi shem ponovne rabe. Uvajanje embalaže, ki jo je mogoče ponovno uporabiti oziroma napolniti, bo nujno. Prav tako bodo morali biti izdelki zasnovani tako, da bodo enostavni za popravilo in da bo plastiko, ki se uporablja, mogoče brez težav reciklirati. Reciklirana plastika mora postati dragocen material, ki ga cenijo podjetja, gospodinjstva in vlade.
Četrti element predstavlja preoblikovanje širšega sistema pravičnosti. V neformalnem sektorju deluje okoli 20 milijonov delavcev, pogosto preslišan je še glas staroselcev in drugih marginalnih skupnosti, ki se prevladujoče preživljajo z zbiranjem zavržene plastike. Te skupine si zaslužijo dostojna delovna mesta in izpolnitev pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, kot je zapisano v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov. Temu primerno vstopamo v čas, ko bodo morali v boju s plastiko kemiki, proizvajalci in procesni inženirji pokažejo ustvarjalnost, vlade odločnost in potrošniki ozaveščenost.
Potrebna bo popolna transformacija trga, ki bo podprta z ukrepi, preglednostjo in novimi regulativami, kar bo omogočilo, da družba do leta 2040 radikalno zniža plastično onesnaževanje. Po tej plati bi lahko dosegli ogromne prihranke na zasebnih in javnih ravneh delovanja družbe, kar bi vplivalo na znižanje socialnih, okoljskih in zdravstvenih stroškov. Zmanjšale bi se še emisije toplogrednih plinov. Ukrepi kličejo hkrati po zajezitvi obstoječega onesnaženja in sanaciji ogromnih količin plastike, ki se je nakopičila v našem življenjskem okolju. Tovrstni filozofiji in prizadevanjem se priključuje tudi mednarodna nepridobitna organizacija GS1, ki predstavlja s svojimi standardi enega izmed ključnih elementov pri uvajanju krožnega gospodarstva ter digitalne preobrazbe z namenom vzpostavljanja trajnostnih preskrbovalnih verig.