03. oktobra. 2025
Evropska komisija je v drugi polovici septembra napovedala, da bo začetek rabe Uredbe o deforestaciji (EU Deforestation Regulation) prestavila še za eno leto oziroma do konca leta 2026. Razlog za novi odlog naj bi predstavljal premalo zmogljiv informacijski sistem. Ta je ključen za izvajanje uredbe in trenutno ne zmore obvladovati izjemno velikega obsega podatkov, ki jih morajo vanj vnašati gospodarski subjekti.
Ključni namen uredbe EUDR izhaja iz zahteve, da se prepreči vstop na enotni trg EU izdelkom, ki so povezani s krčenjem gozdov in degradacijo gozdnih površin. Uredba se nanaša na širok nabor surovin in izdelkov, kot so: palmovo olje, les, kavčuk, govedina, kakav in kava, pa tudi na končne proizvode, kot so: čokolada, usnje, papir, pohištvo ali oglje. Vsi gospodarski subjekti, ki bodo te proizvode uvažali ali tržili na trgu EU, bodo morali predložiti izjavo o skladnosti in dokazati, da izvor njihovega blaga ni povezan s krčenjem gozdov ter degradacijo gozdnih površin.
Prvotne ocene Evropske komisije so predvidevale okoli sto milijonov izjav na leto, a se je v praksi pokazalo, da bo obseg vsaj desetkrat večji, kar je za trenutni informacijski sistem neobvladljivo. Komisija je zato uvedla nekatere poenostavitve, denimo možnost ponovne uporabe izjav za ponovno uvoženo blago in letno oddajanje poročil namesto poročanja za vsako pošiljko posebej, kar je stroške skladnosti zmanjšalo za okoli trideset odstotkov. Kljub temu podjetja in številne države članice opozarjajo, da breme ostaja veliko, zato zahtevajo dodatne prilagoditve.
Odlog izvajanja uredbe sproža tudi burne politične razprave v Evropskem parlamentu. Evropska ljudska stranka je odločitev pozdravila in ob tem ponovno poudarila potrebo po dodatnih poenostavitvah, zlasti za evropske kmete, medtem ko socialisti opozarjajo, da gre za nevaren precedens in korak nazaj za evropsko okoljsko politiko ter pošteno konkurenco podjetij, ki že vlagajo v trajnostno poslovanje.
Za podjetja, ki bodo morala zagotoviti sledljivost in dokazovati skladnost z uredbo, bodo igrali ključno vlogo standardizirani sistemi za označevanje in izmenjavo podatkov ter njihovo digitalno sledljivost. Tu je ključna vloga zaupana globalnim standardom GS1, ki omogočajo enotno identifikacijo proizvodov in lokacij ter s tem olajšajo zbiranje, shranjevanje in izmenjavo podatkov po preskrbovalnih verigah. GS1 Slovenija bo s tem namenom tudi v prihodnje stala ob strani podjetjem in jim pomagala pri pripravah na zahteve EUDR v smislu digitalne sledljivosti in povezovanja z evropskimi informacijskimi sistemi, ki bodo osnova za učinkovito izvajanje EUDR okoljske zakonodaje.