15. avgusta. 2025
Na spletni strani časopisa Delo je bil 13. avgusta 2025 objavljen članek o pomenu digitalizacije na področju zdravstva. V njem novinarka Marjana Kristan Fazarinc predstavi s pomočjo številnih sogovornikov pozitivne učinke, ki jih stroka prepoznava kot ključne za učinkovitejše, dostopnejše in kakovostnejše delovanje zdravstvenega sistema. Digitalna orodja, nove tehnologije, urejeni podatki ter standardi GS1 igrajo pri tem ključno vlogo v smislu zmanjšanja administrativnega bremena, avtomatizacije rutinskih opravil ter pametnejšega upravljanja ustanov, postopkov, bolniških postelj, čakalnih dob in opreme.
Z vsem omenjenim se sproščajo zmogljivosti sistema ter zdravstvenega osebja, kar neposredno pripomore k boljši obravnavi pacientov, poudarja že na začetku članka Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje v Združenju za informatiko in telekomunikacije. Pomembno vlogo pri digitalizaciji ima tudi umetna inteligenca, ki vse bolj očitno podpira zdravstveno stroko pri zgodnjem odkrivanju bolezni, analizi zdravstvenih slik, predlaganju diagnoz in pripravi osebno prilagojenih terapij, še poudari Zorko. Pri tem dodaja, da umetna inteligenca že dopolnjuje odločanje zdravnikov in pomaga optimizirati klinične poti ter nadaljuje s tem, da digitalizacija med drugim pripomore k večji transparentnosti in boljši uporabi zdravstvenih podatkov za strateško načrtovanje, napovedovanje potreb ter spremljanje kakovosti storitev. Sodobne tehnologije pomagajo še pri zniževanju stroškov zdravljenja – z manj napakami, racionalnejšo porabo virov in večjim poudarkom na preventivi. Ne nazadnje pa digitalna orodja prispevajo k večji zdravstveni enakosti, saj omogočajo dostopnost storitev ranljivim skupinam.
Novinarka v članku citira še različne sogovornike, kjer predstavlja skupno nit dejstvo, da digitalizacija izboljšuje povezanost, preglednost in kakovost oskrbe. Ključno prednost predstavlja dostop do podatkov v pravem trenutku, saj če ima zdravnik celovit vpogled v pacientovo zdravstveno zgodovino, lahko sprejema bolj informirane in varnejše odločitve. Digitalizacija zmanjša tudi podvajanje, poveča učinkovitost ter razbremeni zdravstvene delavce administrativnega dela, saj so procesi avtomatizirani in standardizirani. Poleg tega omogoča večjo vključenost pacientov, ki lahko spremljajo svoje podatke, aktivno sodelujejo pri zdravljenju in prejemajo bolj prilagojeno oskrbo. Vse to potrjujejo tuje in domače prakse. Igor Zorko izpostavi primer Estonije. Slednja ponuja dober primer popolnoma digitaliziranega sistema, kjer imajo državljani varen in enoten dostop do vseh zdravstvenih podatkov ter digitalno urejanje receptov, napotnic in kartotek. Zorko doda, da smo v Sloveniji z vzpostavitvijo nacionalnega sistema oziroma podatkov eZdravje naredili pomembne korake, a da nas čaka še veliko razvojnega dela.
Članek nas popelje še na področje uporabe umetne inteligence, ki predstavlja enega izmed ključnih »zaveznikov«. Umetna inteligenca prepoznava vzorce, napoveduje tveganja in pomaga pri branju slik, spremljanju vitalnih funkcij in kliničnih poti. Zorko poudari, da umetna inteligenca omogoča diagnostiko v realnem času, podprto z analizami iz različnih virov in primerov iz prakse, medtem ko digitalna orodja dopolnjujejo klasične metode zdravljenja – z ohranjanjem zanesljivosti, varnosti in kakovosti javnega zdravstvenega sistema.
Svoj pogled na prihodnost predstavi še Marija Groznik Stanković, vodja zdravstvene dejavnosti v GS1 Slovenija. Na začetku pojasni, da standardi GS1 omogočajo popolno sledljivost zdravil in medicinskih pripomočkov – od proizvodnje do uporabe pri pacientu. Organizacija GS1 kot akreditirana izdajateljica oznak UDI (Unique Device Identification) pri evropski komisiji pa zagotavlja, da so ti izdelki identificirani skladno z evropsko regulativo (MDR – uredba o medicinskih pripomočkih, IVDR – uredba o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter direktiva o ponarejenih zdravilih – FMD). Hkrati pove, da se z uporabo kod GS1 v bolnišnicah in lekarnah procesi avtomatizirajo: od prejema in skladiščenja zalog, prek priprave in izdaje zdravil oziroma medicinskih pripomočkov, do evidentiranja uporabe pri pacientih. To evidentiranje zagotavlja vsaj pet temeljnih pacientovih pravic – kdo je zdravilo pripravil in aplikacijo izvedel, katero zdravilo, komu, kdaj, kje in zakaj je bilo aplicirano.
Marija Groznik Stanković uvršča med ključne koristi za zmanjšanje napak: večjo varnost pacientov, zmanjšanje ročnega vnašanja in prepisovanja podatkov ter dodaten čas, ki ga zdravstveno osebje lahko nameni pacientom. V razmerah pomanjkanja kadra je slednje ključno! Hkrati se povečujejo avtomatizacija, pretočnost in učinkovitost procesov, izboljšuje se organizacija ter optimizira celotna preskrbovalna veriga. Ob tem velja dodati, da standarde GS1 uporabljajo vsi ključni akterji v zdravstvu: proizvajalci zdravil in medicinskih pripomočkov, distributerji in logistični ponudniki, zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne in socialno‑varstvene ustanove ter zdravstveni delavci, ki s preprostim skeniranjem prihranijo čas in zmanjšajo možnost napak. Poleg tega se na podatke, zapisane v GS1 kodah, sklicujejo regulatorji in plačniki (na primer pri sledljivosti in nadzoru nad skladnostjo), ponudniki informacijsko‑tehnoloških rešitev ter drugi deležniki v preskrbovalni verigi. V določenih primerih imajo koristi pacienti sami, saj z uporabo podatkov iz kod lahko preverijo pristnost zdravila ali pridobijo dodatne informacije o uporabi.
Avtorica zaključi članek s primeri dobre prakse. V programu Scan4Safety v Združenem kraljestvu so, denimo, z uporabo črtnih kod GS1 izboljšali varnost pacientov, zmanjšali administracijo in ustvari velike prihranke. Postopek odpoklica izdelkov so skrajšali z 19 dni na uro in 45 minut, sledenje izdelkom ali napravam pa so skrajšali s 50 ur na 30 minut. Sodeč po njihovih ocenah lahko predvsem zaradi optimizacije procesov in zmanjšanja napak bolnišnice na takšen način prihranijo do tri milijone evrov letno. Zanimiv primer predstavlja tudi irska ustanova Children's Health Ireland at Temple Street, kjer so s črtnimi kodami GS1 uvedli sledljivost hrane za dojenčke. Skeniranje kod uporabljajo pri shranjevanju, pripravi in dostavi predpisane hrane za dojenčke s posebnimi prehranskimi potrebami. Z novim pristopom so zmanjšali napake, izboljšali postopke odpoklica in prihranili dragocen čas osebju.
Preberi celoten članek v časopisu Delo: TUKAJ