17. junij. 2022
GS1 je v okviru 4-letnega evropskega projekta FENIX, ki stremi k podpiranju razvoja, validacije in uvajanja digitalnih informacijskih sistemov po logističnem omrežja EU, raziskala obstoj in lokacije standardizacijskih vrzeli v multimodalnih transportnih omrežjih ter digitalnih logističnih platformah. Raziskava je v veliki meri temeljila na spletni anketi GS1, ki je bila dopolnjena z dvajsetimi poglobljenimi strokovnimi intervjuji. Mednarodna študija je prikazala vplive standardov na logistično industrijo in njene digitalne platforme ter možnosti odpravljanja standardizacijskih vrzeli.
Študija je postregla s podatkom, da 95 odstotkov anketirancev ocenjuje vlogo standardov v smislu brezhibne interoperabilnosti z več kot štirimi točkami od šestih. Pomanjkanje znanja predstavlja temu primerno daleč največjo oviro pri izvajanju standardov in hkrati največji izziv. Dr. Phanthian Zuesongdham, vodja digitalne in poslovne transformacije pri Hamburški pristaniški upravi AöR in član Evropskega foruma za digitalni transport in logistiko DTLF, je bil po tej plati zelo jasen. Poudaril je, da je treba ustvariti preglednost glede obstoječih standardov, saj pregleda ni, je le informacijska »džungla«. Slednje potrjuje med drugim anketa, kjer je 63 odstotkov vprašanih potrdilo, da je pomanjkanje znanja daleč največja ovira pri izvajanju standardov. Temu sledi teza o problematiki nikakršne ali zelo nizke združljivosti rešitev s posameznimi sistemskimi zahtevami, ki jo omenja 40,4 odstotka anketirancev. 94 odstotkov vprašanih se za povrh strinja, da bi morali biti podatki, ki se izmenjujejo prek digitalnih platform, interoperabilni.
Pri optimizaciji na tehnični ravni meni 66,7 odstotka vprašanih, da je potrebna standardizacija pri uporabi novih metod izmenjave podatkov, 50,9 odstotkov pa jih je navedlo, da obstajajo zahteve po novih formatih sporočil, ki presegajo UN/EDIFACT. Na semantični ravni se jih je 54,9 odstotkov osredotočilo na identifikacijo logističnih lokacij, 50,9 odstotkov jih je videlo potrebo po standardih za identifikacijo blaga v tranzitu od prodajalca do kupca. Zelo zgovoren je podatek, da 81 odstotkov vprašanih meni, da so standardi GS1 primerni za arhitekturo odprte izmenjave podatkov. Slednje predstavlja osnovo pri postopkih iskanja in sledenja, možnosti izračuna predvidenega časa prihoda blaga na cilj, načrtovanju poti, izbiri ustreznega orodja za upravljanje prometa glede na načrtovane zmogljivosti in storitve za izmenjavo trgovinskih podatkov, kot so računi ali dobavnice.
Največji izziv na poti večje interoperabilnosti predstavljajo človeške vrzeli v standardih za izmenjavo podatkov. Anketiranci so v svojih odgovorih poudarili, da podatkovni standardi bistveno ter pomembno prispevajo k učinkoviti in interoperabilni digitalni preskrbovalni verigi. Po mnenju anketirancev je uporaba podatkovnih standardov tista, ki zmanjša napor, potreben za razvoj in implementacijo ter izboljša kasnejšo interoperabilnost. Tu je mogoče ugotoviti paradoks. Dejstvo je, da udeleženci na trgu v logistični industriji manj verjetno uporabljajo standardizirane formate za izmenjavo podatkov in bolj verjetno uporabljajo lastniške rešitve. Razlogi so številni, saj segajo od pomanjkanja znanja o obstoječih programskih aplikacijah s prilagojenimi API-ji do formatov izmenjave podatkov, kar lahko ustvarja konkurenčne prednost ali ozko grlo pri cestnem, železniškem in morskem transportu.
Projekt FENIX , ki je nastal na podlagi priporočil Foruma Evropske komisije za digitalni transport in logistiko (DTLF), se bo na podlagi pridobljenih rezultatov nadaljeval z razvojem prve evropske arhitekturne platforme za izmenjavo podatkov. Ta bo služila z namenom doseganja kakovostnejše izmenjave logističnih podatkov poslovnim uporabnikom in poslovnim ter administrativnim deležnikom na področju dostave, logističnih storitev, infrastrukturne mobilnosti, upravljalcem prometnih tokov v mestnih središčih ter oblastniškim strukturam z namenom doseganja interoperabilnost med obstoječimi in prihodnjimi platformami.