07. november. 2023
Medijske objave in z njimi povezane polemike so nam v zadnjem času postregle z alarmantnimi dejstvi, kjer se kot družba upravičeno sprašujemo, zakaj ne znamo v okviru preskrbovalnih verig ločevati v skladiščih in na prodajnih policah med slivami, ki prihajajo iz srbskih in poljskih sadovnjakov? Za nameček ne zmoremo ob ugotovitvi, da so, denimo, slive iz ene države prekomerno obremenjene s pesticidi in posledično zdravstveno oporečne, slednjih s popolno verjetnostjo ločiti od ostalih? Kaj temu podobnega se pri prodaji mesa, kjer je sledljivost s standardi bolj natančno definirana in zakonsko opredeljena, težje dogaja! Ob upoštevanju priporočil s področja sledljivosti sadja in zelenjave, ki jih ponuja neodvisna in nepridobitna organizacija GS1, bi lahko zgoraj opisan primer spominjal le na slabo šalo.
Pojdimo po vrsti. Prehrambna industrija mora skladno s pričakovanji in zahtevami trga, potrošnikov in zakonodaje zagotavljati popolne in točne informacije o izdelkih ter krepiti ukrepe za varnost hrane. Tu ni dileme! Podjetja, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave, se posledično soočajo z mnogimi izzivi. Enega izmed ključnih predstavlja trenutek, ko izdelek dozori in se začne dirka s časom na poti do kupcev. Preveč dozorelo sadje in zelenjava lahko izgubita okus in hranila. Črn scenarij predstavlja morebitno povzročanje zdravstvenih težav zaradi prezrelosti ali morebitne »zastrupljenosti« s prekomerno vsebnostjo škropiv. Trgovci zato pogosto zavrnejo preveč dozorelo sadje in zelenjavo, ki zaradi slabe lokalne oskrbe pogosto potujeta do končnega cilja iz države v državo. Še bolj alarmantne razmere nastopijo, ko inšpekcijske ali temu podobne nadzorne službe zaznajo v sadju ali zelenjavi prekomerno vsebnost zdravju škodljivih snovi. Takrat se začne bitka s časom. Živila je treba v najkrajšem možnem času odstraniti s trgovskih polic ter o tem obvestiti potrošnike.
Ključ do rešitve: globalni standardi GS1
Zelo pomembno vlogo igrajo v tovrstnih primerih standardi GS1 za zagotavljanje sledljivosti, kjer se pri izmenjavi podatkov med deležniki po preskrbovalnih verigah uporabljajo identifikatorji ter črtne in 2D-kode.
Preberite več v sporočilu za javnost: https://www.gs1si.org/obvestilo-za-javnost/ali-res-ne-znamo-lociti-srbskih-poljskih-sliv