GS1 SLOVENIJA JE GOSTILA OKROGLO MIZO Z NASLOVOM:
OZNAČEVANJE SERIALIZIRANIH IZDELKOV V TEHNIČNI INDUSTRIJI

-
SPOROČILO ZA JAVNOST

GS1 Slovenija je danes, 10.03.2022, gostila okroglo mizo z naslovom Označevanje serializiranih izdelkov v tehnični industriji, ki je bila organizirana v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in njenim Združenjem kovinske industrije. Udeleženci so predstavili mnenja, težave ter rešitve pri označevanju in sledljivosti izdelkov. Na posvetu je bil oblikovan skupen sklep, na kakšen način lahko GS1 Slovenija ob pomoči GZS pomaga, da bo slovensko gospodarstvo lažje in bolj kakovostno pripravilo individualiziranje svojih izdelkov s poudarkom na njihovi sledljivosti.

Potreba po standardizaciji omenjenega področja je velika in narašča. V preskrbovalnih verigah s potrošniškim blagom je že vrsto let uveljavljen standard poslovanja, identifikacije, označevanja transportnih enot in denimo izmenjave podatkov. Brez slednjega proizvajalci, prevozniki, logisti in trgovci že dolgo ne zmorejo poslovati, saj je transakcij preveč in se ni možno ukvarjati s posameznimi prodajnimi enotami. Trgovina s potrošniškim blagom in z njo povezane številne transakcije je bila zato prva, kjer je prišlo do potrebe po standardizaciji. V današnjem času se s tovrstnim načinom digitalizacije vedno bolj srečujemo še na ostalih industrijskih sektorjih.

Tovrsten trend je značilen tako za evropski trg kot ostale, kjer se razmere približujejo tistim v »običajnih« preskrbovalnih verigah. Podjetja, ki ne poznajo ali obvladujejo identifikacijskega sistema, se ubadajo z zahtevnim prilagajanjem, kar je večinoma drago in zamudno. Podpora sodobnim poslovnim procesom je zato nujno pogojena s spremljanjem in uvajanjem novih tehnoloških prijemov in rešitev. Slednje narekujejo v veliki meri bolj napredna in večinoma velika podjetja, kot so multinacionalke, kar se kaže v obliki sprejemanja in prenašanja standardov in zahtev na njihove manjše poslovne partnerje oziroma dobavitelje.

Lep primer tovrstne prakse dokazuje mednarodno podjetje Siemens, ki je že začelo z informiranjem svojih dobaviteljev v smislu zahtev po standardiziranem označevanju dobavnih delov. Podobno kot velja za »običajne« preskrbovalne verige, se zakonske zahteve spuščajo na tem področju v vedno večje podrobnosti, kar pomeni, da se morajo proizvajalci prilagajati zahtevam po podatkovni in evidenčni plati. Takšna je denimo evropska odredba GDPR, ki je posegla na področju delovanja spletnih trgovin in podatkovnih baz v sfero hranjenja kontaktnih podatkov. Spremembe se dejansko dogajajo na vseh ravneh industrijskega delovanja. Po denimo največji in najbolj katastrofalni železniški nesreči v Nemčiji, do katere je prišlo zaradi razpoke na kolesu vagona hitrega vlaka pri vasi Eschede, smo dobili nove in bolj striktne zahteve glede nadzora in sledljivosti posameznih komponent na področju železniškega prometa.

Pridobivanje podatkov o uporabi in obrabi posameznih komponent pri železniškem prometu je zato danes bolj ažurno in teži ob uporabi sodobne tehnologije ter z njo povezanih standardov k »in time« obveščanju. Tipičen primer predstavljajo ležaji na kolesih vagonov. Sodobne rešitve z vgrajenimi IOT senzorji in komunikacijskim omrežjem omogočajo njihovo kontinuirano spremljanje glede obremenitev in stanja. Tovrstnih primerov je ogromno. Skupna lastnost vseh predstavljajo množice podatkov, ki jih je treba posredovati v nadaljnjo obdelavo.

Eden izmed ključnih promotorjev novih zahtev po identifikaciji in serializaciji tako rekoč vsega je francoski gigant Alstom. Njihove ideje pri proizvodnji in vzdrževanju nove generacije hitrih vlakov tipa TGV so takšne, da vključujejo obvezno zahtevo po identifikaciji vseh vgrajenih delov. Alstom zahteva od vseh dobaviteljev ustrezno podporo za vse njihove dele in komponente! Podobne zahteve snujejo drugi industrijski subjekti. Podjetja izpolnjujejo tovrstne težnje in zahteve na različne načine, kjer je prilagajanje težke kovinske industrije drugačno, kot pri denimo proizvodnji običajnih potrošniških artiklov.

V vseh primerih so ustrezno izbrani in zasnovani standardi, kakršne uvaja na vseh zgoraj omenjenih področjih mednarodna organizacija GS1, neizogibni. Temu primerno so udeleženci posveta, med katerimi so bili predstavniki družb Kovis, Innoduler, Trace BS in buildingSMART Slovenija, sklenili, da naj GS1 Slovenija v sodelovanju z GZS pripravi spletno stran z napotki in podatki za slovenska podjetja, ki se srečujejo s serializacijo izdelkov.