05. junij. 2020
Evropska komisija je sredi maja sprejela novo strategijo za biotsko raznovrstnost, ob tem pa tudi strategijo »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Strategiji, ki se medsebojno krepita, združujeta naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost. Tudi v ZDA so aktivni na tem področju.
Obe omenjeni evropski strategiji v skladu z evropskim zelenim dogovorom vsebujeta ambiciozne ukrepe in zaveze EU za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu ter preoblikovanje naših prehranskih sistemov v svetovne standarde za konkurenčno trajnostnost, varovanje zdravja ljudi in planeta ter preživetje vseh akterjev v prehranski vrednostni verigi. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, kako ranljivi smo zaradi vse večje izgube biotske raznovrstnosti, pa tudi kako pomemben je za našo družbo dobro delujoč prehranski sistem. Obe strategiji v središče postavljata državljane in državljanke, ob tem pa se zavezujeta povečanju varstva kopnega in morij, obnovi degradiranih ekosistemov ter zagotovitvi vodilne vloge EU pri varstvu biotske raznovrstnosti in oblikovanju trajnostne prehranske verige.
Preberite:
- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja
- Strategija »od vil do vilic« – za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem
Strategija »od vil do vilic« bo omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane na zdravem planetu. Poleg tega bo zmanjšala okoljski in podnebni odtis prehranskega sistema EU ter okrepila njegovo odpornost, s tem pa zaščitila zdravje državljank in državljanov ter poskrbela za preživetje evropskih gospodarskih subjektov.
Strategija določa konkretne cilje za preoblikovanje prehranskega sistema EU, vključno z zmanjšanjem uporabe in tveganja pesticidov za 50 %, zmanjšanjem rabe gnojil za vsaj 20 %, zmanjšanjem prodaje antimikrobikov, ki se uporabljajo pri reji živali in v akvakulturi, za 50 % ter ciljem uporabe 25 % kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje.
Predlaga ambiciozne ukrepe, ki bodo državljanom olajšali izbiro najbolj zdravih možnosti, na primer z izboljšanim označevanjem, ki bo bolje izpolnjevalo potrebe potrošnikov po informacijah o zdravi in trajnostni hrani.
V ZDA o digitalnih sistemih sledljivosti
Tudi v ZDA so tik pred izbruhom korona krize nameravali obelodaniti nov pristop za bolj »pametno varno hrano«, vendar so morali zadevo prestaviti. Vsak čas bodo predstavili nov načrt na tem področju, ki daje poudarek digitalnemu sistemu sledljivosti. »Povečana stopnja sledljivosti bi izboljšala vidnost v preskrbovalnih verigah,« se zavedajo v ameriški zvezni Upravi za hrano in zdravila (FDA).
Izboljšana sledljivost skupaj z naprednimi analitičnimi orodji bi lahko zagotovila večjo prepoznavnost (vidnost) preskrbovalne verige in bi potencialno pomagala FDA in industriji predvideti vrsto neravnovesij na trgu, kar je povzročilo začasno pomanjkanje nekaterih proizvodov, ki smo ga videli v zadnjih mesecih. Omenjeno lahko pomaga tudi predvideti in omiliti težave glede živilskih odpadkov, do česar je prišlo v restavracijah, šolah in drugod. »Z drugimi besedami: verjamemo, da bo digitaliziran prehranski sistem verjetno močnejši, prožnejši in tudi odpornejši sistem,« poudarja FDA. Več o tem preberite TUKAJ.