Slovenski distributerji zemeljskega plina (DZP) se združujejo v gospodarskem interesnem združenju GIZ DSO. Vsak DZP ima svoje stranke, vendar pa stranke lahko, podobno kot pri distributerjih elektrike, prehajajo med ponudniki. To za distributerje pomeni administrativne probleme, ki se kažejo predvsem v načinu označevanja odjemnih mest.
Odjemna mesta so točke, na katerih se šteje poraba plina na določeni lokaciji. Težava je seveda v tem, da je vsak od DZP imel svoj neodvisen način številčenja in označevanja odjemnih mest. Pri prehodu stranke z istim odjemnim mestom na drugega ponudnika, se takšen sistem identifikacije seveda podre.
To je bil tudi en od glavnih razlogov, da so DZP prešli na standard GS1 in svoja odjemna mesta po sklepu svojega GIZ označujejo s številkami GS1 in sicer z GSRN (Global Service Relation Number).
Zaradi harmonizacije vseh številk vsi DZP uporabljajo 8 mestno predpono/licenco GS1, kar jim omogoča 109 naslovnega prostora.
Način podeljevanja številk je tak, da sedež organizacije GS1 (Global Office) v Bruslju vsaki državi podeli eno ali več predpon, iz katerih lahko nacionalna organizacija GS1 podeljuje licence posameznim podjetjem. Vsako podjetje pa lahko iz svoje licence tvori posamezne številke, skladno s statutom GS1 in svojo pogodbo z nacionalno organizacijo.
