Elektronska koda izdelka, ki se uporablja v sistemih radiofrekvenčne identifikacije
Elektronska koda izdelka (EPC - Electronic Product Code™) je standardizirana globalna identifikacijska številka, ki enolično označuje posamezni predmet (izdelek, logistična enota, lokacija, osnovno sredstvo, vračljivo sredstvo, dokument, ...).
Uporablja se v sistemih radiofrekvenčne identifikacije (RFID) in v sistemih EPCIS za izmenjavo podatkov.
Poznamo dva osnovna formata zapisa EPC kode:
Binarna oblika zapisa Namen: zapisovanje v in branje iz RFID oznake
|
“urn:epc:id:sgtin:CompanyPrefix.ItemReference.SerialNumber”
Namen: človeku berljiva oblika, izmenjava podatkov, v bazah podatkov |
V EPC formatu imamo z globalnimi standardi GS1 opredeljene vse obstoječe GS1 identifikatorje - GTIN, GLN, GRAI, GIAI, … .
Primer zapisa številke GTIN v EPC kodi SGTIN
Ključna razlika med obema označevanjema je, da z GTIN označimo posamezni tip izdelka, medtem ko z SGTIN označimo posamezni izdelek. To dosežemo z dodano t. i. serijsko številko.
RFID (Radio Frequency Identification)
Tehnologija radiofrekvenčne identifikacije (RFID) omogoča brezkontaktni prenos podatkov med nosilcem podatkov – oznako RFID (ang. tag) in bralno napravo RFID.
Za branje podatkov ne potrebujemo vidnega polja med obema napravama, kar nam omogoča branje večjega števila oznak v istem času, sistem pa deluje tudi v zahtevnih pogojih (mraz, umazanija), ali tam, kjer ni mogoč direkten dostop.
Ultravisoko frekvenčno področje (UHF)
Trend razvoja sistemov RFID - vključno s tem tudi trend razvoja globalnih standardov EPC - je na ultravisokem frekvenčnem območju (Ultra High Frequency - UHF)). Obmolje UHF je edino območje, ki nam omogoča, da so oznake RFID berljive kjerkoli na svetu. S trenutno najbolj razširjenimi standardi GS1 EPC Gen2 (ISO 18000-6C) je sprejeta druga generacija komunikacijskega protokola pasivnih UHF oznak RFID (razred 1), po katerih se ravnajo tako številni proizvajalci oznak RFID kot tudi proizvajalci opreme RFID.
Dva ključna standarda RFID/EPC identifikacije sta: