Globalni jezik poslovanja

 

 

 

DAN GS1 SLOVENIJA:

Fizični in digitalni svet sta se med seboj prepletla

-

SPOROČILO ZA JAVNOST

 

 

V torek, 29. novembra 2016, je v Ljubljani potekal tradicionalni, že osmi Dan GS1 Slovenija z naslovom Gremo digitalno! Govora je bilo o vplivu digitalizacije na poslovne navade in navade potrošnikov ter vse večjem pomenu standardov GS1 v večkanalni trgovini (klasična trgovina, spletni ponudniki, nakupi s pomočjo aplikacij ipd.).

 

Nekaj ključnih poudarkov:

  • Digitalnost vpliva na realnost. Postajamo ekosistem, v katerem smo vsi povezani.
  • Sredi digitalnega sveta poslovanja je posameznik kot potrošnik in kot državljan.
  • Tam nekje je množica informacij in bilo bi izvrstno, če bi vedeli in znali, kaj z njimi storiti.
  • Vsi od nas zahtevajo celo vrsto podatkov in sploh nimamo več nadzora, komu posredujemo kaj. Ali sploh lahko zagotovimo nadzor? Težko.
  • V letu 2015 je evropska maloprodajna e-trgovina zrasla za 13,3 odstotka na približno 500 milijard evrov (vir: Ecommerce Foundation).
  • Do leta 2020 bo proizvode v mednarodni trgovini kupovalo več kot 900 milijonov potrošnikov (45 odstotkov vseh spletnih nakupovalcev) (vir: Ecommerce Foundation).
  • Spletni velikani oziroma spletne tržnice - ebay ali Amazon – naj bi do leta 2020 obvladovale 40 odstotkov spletne trgovine.
  • Globalna trgovinska številka izdelka GTIN je orodje za trgovce, s katerim se lahko prepričajo o pristnosti proizvodov.
  • Ključno je izobraževanje ter družba, zgrajena na znanju! Logiko bi morali vključiti v osnovne šole.
  • V naslednjih dvajsetih letih bomo priča toliko spremembam, kot smo jih doživeli v zadnjih 300 letih.
  • Na spletu – in tudi sicer – nikoli ne blefirajmo!

 

Kakovostni podatki so ključni za odločitve

Zdenka Konda, direktorica GS1 Slovenija, je poudarila, da val digitalizacije – z njo se pravzaprav srečujemo že vrsto let – spreminja naše poslovne in osebne navade. »Današnje okolje je nepredvidljivo, spremenljivo, podjetja se srečujejo z močno konkurenco in povsem novimi poslovnimi modeli, drugačnimi navadami potrošnikov in vse to zahteva nove načine razmišljanja,« pravi Konda in dodaja, da naj bi bili v naslednjih dvajsetih letih priča toliko spremembam, kot smo jih doživeli v zadnjih 300 letih.

»Digitalizacija posega na vsa področja znanosti, od robotike, biotehnologije, nanotehnologije, okolja, ekonomije do večkanalnega poslovanja in večkanalne trgovine. Tu pa se potrošniki, pacienti, podjetja srečujemo z velikim številom podatkov, za katere želimo, da so natančni in kakovostni, saj so pomemben element pri sprejemanju odločitev,« pravi direktorica neodvisne in nepridobitne organizacije GS1 Slovenija.

 

Podatki so novodobno zlato

Branko Šafarič, svetovalec za informacijsko tehnologijo (IT) v GS1 Slovenija, je opozoril, da bodo tehnologije, kot so računalništvo v oblaku, »big data«, internet stvari, industrija 4.0 nedvomno krojile način dela in življenja, skupno pa jim je že sedaj zbiranje in izmenjevanje podatkov. »Če bodo podjetja zbirala podatke na svoj lasten način, bo prenos podatkov in informacij med njimi zelo težaven, to pa lahko vodi v motnje in napake, te pa povzročajo nezaupanje oziroma nezanesljivost sistemov, česar pa si seveda nihče ne želi,« je jasen strokovnjak za informacijsko tehnologijo.

»Podatki so novodobno zlato,« poudarja Šafarič. To je mogoče opaziti v vsakodnevnem življenju, ko na vsakem koraku od nas zahtevajo podatke in informacije, zanimajo jih naša interesna področja. »Za podjetja postaja pridobivanje podatkov nuja,  saj se brez njih ne morejo hitro odločati,« pravi Šafarič in opozarja, da bomo brez standardov pri pridobivanju, hranjenju in izmenjavi podatkov stopili v kaos, ki bo predvsem drag. »Si lahko predstavljamo napačne podatke o zdravilih? Alergenih?« se sprašuje. Pri tem še dodaja, da so standardi za izmenjavo podatkov bistveni za uspešen prehod v uporabo novih tehnologij.

 

Fizični in digitalni svet sta se med seboj prepletla

David Smith iz globalne organizacije GS1 iz Bruslja, kjer je odgovoren za večkanalno trgovino, je poudaril, da je danes potrošnik bolj kot kdajkoli sredi zapletene mreže poslovanja številnih ponudnikov. Pravi, da sta se fizični in digitalni svet med seboj prepletla. To je omogočila tehnologija, potrošnik pa jo je s svojimi dejanji samo spodbudil. »Vsako leto je bolj verjetno, da bo prva marketinška informacija v nekem nakupovalnem dogodku digitalna. Ta pa mora biti enaka na tisoč koncih po vsem svetu, ne glede na to, kje opravimo nakup,« pravi Smith.

»Trgovanje preko najrazličnejših kanalov, ki vključuje številne akterje, je postalo kompleksno in vsi deležniki bi se morali – če naj proces teče brez težav in zapletov – pogovarjati v istem jeziku,« poudarja Smith. »Skupen jezik, ki ga preko standardov ponuja organizacija GS1, omogoča prav to,« je še pristavil britanski strokovnjak.

 

Razvoj digitalne sfere spreminja strukturo družbe

Slovenski digitalni strateg Vuk Ćosić se je dotaknil vpliva digitalizacije na celotno družbo. Trdi, da je razvoj digitalne sfere začel spreminjati samo strukturo družbe iz »piramidalne, komandne strukture proti nečemu bolj podobnemu ekosistemu«. »V tej novi konstelaciji veljajo nove so-odvisnosti. Kot pomembni se pojavljajo povsem novi akterji,« poudarja Ćosić.

V povezavi s spremembami v drobnih dnevnih ritualih posameznika je pokazal na našo nezmožnost analognega življenja ter na izginjanje ostre razmejitve med analognim in digitalnim. »Digitalizacija je ojačevalec. Ne optimizirajte. Razmislite. Nikoli ne blefirajte.« To so njegova ključna sporočila.

 

Spletna trgovina najbolj dinamični segment trgovine v Sloveniji

Darko Dujič, direktor družbe Ceneje, je izpostavil dejstvo, da je spletna trgovina najbolj dinamični segment trgovine v Sloveniji. »To kažejo podatki, na primer SURS-ov indeks rasti trgovine na drobno na spletu in po pošti, po katerem spletna trgovina letos na mesečni ravni raste za 35-40 %, kar je bistveno več kot v ostalih segmentih.« Po njegovem sta za nadaljnji razvoj spletne trgovine ključna zaupanje potrošnikov in odlična uporabniška izkušnja. Obe pa sta v veliki meri odvisni od kakovosti in urejenosti podatkov trgovcev.

»V zadnjem času lahko opazimo trend povezljivosti podatkov, pri čemer se uporabljajo globalne trgovinske številke izdelka – GTIN. Te številke že uporabljajo največji svetovni spletni nakupovalni centri in primerjalne platforme, kot so Google Merchant, Amazon, Ebay, Alibaba...,« je povedal Dujić in dodal, da omenjenemu trendu sledijo tudi na Ceneje.si: ponudbe trgovcev, ki posredujejo številke GTIN, so namreč izpostavljene in potrošnikom bolj vidne.

 

Marko Božnik, vodja informatike in organizacije v podjetju Big Bang, je pojasnil, da kupec pričakuje priročnost ter prisotnost povsod. »Biti prva izbira kupca ter zagotavljati pozitivno nakupno izkušnjo, je naša največja prioriteta ter hkrati obveza,« pravi Božnik in dodaja, da bodo zato še naprej razvijali koncept »Klikni in prevzemi«, preko katerega kupci na spletu pridobijo vse informacije pred svojim nakupom, si izdelek naročijo v eno izmed poslovalnic, kjer lahko pred prevzemom izdelek še pogledajo ter izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja fizična poslovalnica za zaključek nakupa, denimo kredit, uporabo različnih plačilnih kartic ipd.

»Vplivu digitalizacije ni ušel niti naš kupec,« priznava Božnik, ki pozorno spremlja navade potrošnika in načine, kako ta sprejema nove možnosti nakupovanja in informiranja. Te nove načine v družbi tudi sami uvajajo in se jim prilagajajo.

 

Tone Stanovnik, direktor družbe Špica International, je zbranim sporočil, da nas je digitalna transformacija tako prevzela, da smo popolnoma pozabili na drugo stran kovanca, ki je še kako pomembna, pravimo pa ji: digitalni, a humani (Digital but Human). »Navsezadnje gre za blaginjo Slovencev jutri. Računalniki ne bodo nikoli popolnoma zamenjali ljudi, le povečali bodo potrebo po visoko naravoslovno izobraženih državljanih,« je jasen Stanovnik, ki meni, da bi morali področje logike in informatike vpeljati v osnovne šole.

Zavzema se za »Digitalno revolucijo v šolstvu«, o čemer je bilo govora tudi nedavno na Vrhu gospodarstva, to pa zato, ker je Evropa v digitalnem virtualnem svetu »stisnjena med Združenimi državami Amerike, kjer se nahaja 83 % najbolj uspešnih internetnih podjetij, in Azijo, kjer je doma 17 % teh hitro rastočih gigantov«. Evropa je po njegovem v veliki zagati, a tudi Slovenija lahko tukaj odigra pomembnejšo vlogo.

Kako? »Če izziv sprejmemo kot priložnost in če poleg taktičnih prednosti zasnujemo strategijo na najbolj ključnem stebru, to je 'družba, zgrajena na znanju',« je prepričan Stanovnik. Poudarja: »Začeti je treba zdaj in to v osnovnih šolah, kjer bi veljalo mlade spodbuditi k naravoslovju, logiki, informatiki in podjetništvu.«

 

Tine Strajnar iz mladega podjetja TSPRODUCTS, ki prodaja preko spletnega velikana Amazon, je ob koncu še poudaril, da morajo podjetja, če želijo svoje proizvode prodajati v resnih spletnih trgovinah, uporabljati številke GTIN in črtne kode, ki so jih pridobili pri organizaciji GS1. »S tem spletnemu trgovcu dokazujemo ekskluzivnost in resnost svoje blagovne znamke,« je še pristavil.

 

Prilagamo tudi nekaj fotografij. Avtorica je Barbara Reya.

 

 

 

 

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo prodajnih enot in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima okoli 3300 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za:

  • identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC),
  • črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID),
  • izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS).

 

GS1 AISBL je nepridobitna mednarodna organizacija, ki razvija globalne standarde in rešitve GS1 za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev. Sedež GS1 AISBL je v Bruslju. Nacionalna predstavništva GS1 delujejo v več kot 110 državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot milijon članov – od mednarodnih družb do malih, lokalnih podjetij.

 

GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 AISBL, ki ima na podlagi licenčne pogodbe edini v Sloveniji status in vsa pooblastila ter obveznosti nacionalne organizacije mednarodnega sistema GS1.

 

* Številke GS1 GTIN omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu.

 

 

Dodatne informacije:

 

Ana Vučina Vršnak

Sodelavka za komuniciranje

GS1 Slovenija
Dimičeva 9
1000 Ljubljana
Slovenija
GLN 3830034089996

T  +386 1 5898 338
F  +386 1 5898 323

M  +386 40 241 963
E ana.vucina@gs1si.org

 

www.gs1si.org

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji.

  


IZJAVA O ZAUPNOSTI: Vsebina tega elektronskega sporočila in vse morebitne priloge so zaupne in nimajo pogodbene veljave s strani GS1 Slovenija. Če ste sporočilo prejeli po pomoti, podatkov ne smete kakorkoli uporabiti, sporočilo morate izbrisati in obvestiti pošiljatelja. GS1 Slovenija ne sprejema odgovornosti za točnost in kompetentnost podatkov ali za mnenje, ki ga izraža avtor sporočila. GS1 Slovenija lahko spremlja komunikacijo, pri čemer so pravice tretjih spoštovane. © GS1.