19.10.2016

V EU se število ponarejenih izdelkov še kar povečuje

Po najnovejših podatkih je bilo na zunanjih mejah EU zadržanih več kot 40 milijonov izdelkov v vrednosti skoraj 650 milijonov evrov. Na prvem mestu ostajajo cigarete (27 %), izdelki za vsakodnevno uporabo, ki bi bili lahko nevarni za zdravje in varnost potrošnikov, kot so hrana in pijača, izdelki za osebno higieno, zdravila, igrače in gospodinjske električne naprave, pa skupaj predstavljajo 25,8 % vseh zadržanih izdelkov.

Kitajska je ponovno glavna država izvora ponarejenega blaga (41 %), sledijo pa Črna gora, Hongkong, Malezija in Benin. Benin je bil država izvora velike količine živil, Mehika glavni vir ponarejenih alkoholnih pijač, iz Maroka pa je prišlo največ drugih ponarejenih pijač. Malezija je bila vodilna pri izdelkih za osebno higieno, Turčija pri oblačilih, Hongkong pa pri ponarejenih mobilnih telefonih in dodatkih, pomnilniških karticah, računalniški opremi, zgoščenkah in DVD-jih ter vžigalnikih. Iz Črne gore je prišlo največ ponarejenih cigaret, iz Indije pa največ ponarejenih zdravil.

Več kot 91 % vsega zadržanega blaga so uničili ali pa je bil začet sodni postopek za ugotavljanje kršitev v sodelovanju z imetnikom znamke, čigar pravice so bile kršene.

Glede ponarejenega in včasih tudi nevarnega blaga v Bruslju niso nič kaj optimistični. »Ne kaže, da bo kriminalna dejavnost, ki naš notranji trg zasipa s ponarejenimi in nezakonitimi izdelki, pojenjala,« je namreč poudaril evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici.

KAJ PA POTROŠNIKI?

»Potrošniki kupijo cenejši izdelek, četudi vedo, da ni original. Ravnajo se po načelu, da ni pomembno, če je ponaredek, samo da jim tega nihče jasno ne reče.« To je lani ob robu Dneva GS1 Slovenija o ponaredkih dejal Denis O'Brien, direktor za standarde in rešitve v GS1 Irska. Intervju z njim preberite v naši reviji Novice 15. Revijo lahko tudi naročite.

 

VAS ZANIMA VEČ?

Vse o standardu sledljivosti GS1 najdete tukaj.