GS1 Slovenija je tako kot je to v navadi zadnja leta tudi letos izdala v prvih januarskih dneh revijo, s katero popisuje najbolj zanimiva dogajanja na področju svetovne standardizacije in njihove vplive ter povezave z družbenimi dogajanji in spremembami.

Ključne teme letošnje revije, s katero popisuje GS1 Slovenija predvsem dogajanje v letu 2021, predstavljajo zgodovinska retrospektiva 50-letnice številke GTIN in njene povezanosti s črtno kodo, predstavitev novih standardov na področju uporabe baterij, ki bodo v kratkem opremljene s »potnim listom« za doseganje višje okoljske in gospodarske učinkovitosti, ter novosti s področja označevanja svežega sadja in zelenjave. V reviji predstavljamo še globalni e-katalog GS1 GDSN, ki ga je uvedel francoski trgovec Carrefour za doseganje višje poslovne učinkovitosti, standarde s področja doseganja varnejšega in kakovostnejšega železniškega prometa in pišemo o nujnosti uvedbe standardov v gradbeni industriji, ki ne dosega učinkovitosti drugih gospodarskih panog. Letna revija neodvisne in nepridobitne organizacije na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji odkriva še kako je mogoče s pomočjo standardov dosegati višjo kakovost delovanja domov za ostarele, prikazuje negativne vpliv epidemije na delovanje dobavnih verig in predstavlja pravila za dodeljevanje številk GTIN v zdravstvu. Seveda se nismo izognili niti temi z rešitvami na področju zagotavljanja sledljivosti cepiv proti Covid-19. Pomemben del letošnjih vsebin tvorijo med drugim članki na temo izobraževanja in pandemije v smislu priložnosti za koristne spremembe.

Vsebino revije nadgrajujeta intervjuja o digitalizaciji na področju transporta in GS1 Digital Linku. O prvi temi govori vodjo področja transporta ter logistike pri GS1 Francija in vodja transportno logističnega centra odličnosti GS1 na ravni globalne GS1 Thierry Grumiaux, o drugi predstavnik švedskega predstavništva GS1 za strateški poslovni razvoj Staffan Olsson.

Vsebino revije si lahko podrobno ogledate tukaj.

Če želite o kakšni izmed tem izvedeti več ali morda potrebujete slikovni material iz naše revije, vam z veseljem priskočimo na pomoč. Želimo vam prijetno branje.

Nekaj citatov iz revije:

»Statistika je bila zgovorna, naj gre za 40-odstotno povečanje hitrosti delovanja trgovskih blagajn, nižji strošek dela ali večjo natančnost transakcij, kjer ni prihajalo do pogosto napačnih vnosov cen. To je bil začetek velike avanture, kjer se je GTIN začel uporabljati za označevanje maloprodajnih izdelkov v različnih trgovinah. Trgovci so z novo tehnologijo začeli natančneje slediti nakupnim navadam kupcev, imeli boljši nadzor nad zalogami in začeli uvajati dodatne produkte, kot so nakupovalne kartice s črtno kodo.«

***

»Temu primerno bo morala imeti do 1. januarja 2026 vsaka industrijska baterija in baterija za električna vozila z zmogljivostjo, večjo od 2 kWh, ki bo dana v promet ali uporabo, baterijski potni list. Slednji bo vseboval elektronski zapis, ki bo za vsako enoto edinstven. S tovrstnim identifikatorjem bo sledljivost vso življenjsko dobo, od rojstva do reciklaže, popolna.«

***

»Čezmejna transakcija narekuje v povprečju izmenjavo 36 dokumentov in 240 kopij (podatki iz leta 2019). Za ilustracijo naj povem, da lahko pri pošiljki vrtnic iz Kenije v Rotterdam nastane 25 centimetrov visok kup papirja, strošek obdelave pa je lahko višji od stroška transporta. Kljub več kot dvema desetletjema prizadevanj za digitalizacijo je le 0,1 odstotka nakladalnih listov izdanih v elektronski obliki.«

***

»S predlagano rešitvijo bosta proces in obseg dela negovalnega osebja ostala enaka, minimalna bo tudi posodobitev informacijske rešitve, ki jo v domu že uporabljajo. Z uporabo standardov GS1 bo DUP razpolagal s celovitimi informacijami, kdo je dobil kateri pripomoček, koliko pripomočkov je dobil, kdo je izvajal nego in kdaj. Projekt predstavlja priložnost za zaposlene, da osvojijo novo veščino v delovnem procesu, ki jo bodo pozneje s pridom uporabljali pri drugih delovnih postopkih, kot so varno razdeljevanje zdravil, spremljanje cepljenja, evidenca obiskov, inventura zalog, osnovnih sredstev itd.«

***

»Trg, potrošniki in zakonodaja zahtevajo od prehrambne industrije, da zagotovi popolne in točne informacije o izdelkih ter krepi ukrepe za varnost hrane. Podjetja, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave, se namreč soočajo s številnimi izzivi. Od trenutka, ko izdelek dozori, se začne dirka na poti do prodajnih polic. Preveč dozorelo sadje in zelenjava lahko izgubita okus in hranila. Črn scenarij predstavlja morebitno povzročanje zdravstvenih težav.«

***

»Sledljivost v železniškem sektorju je namreč zelo kompleksna, saj je pogoje treba zagotavljati zelo dolgo časa in v težjih razmerah, kot velja to za denimo avtomobile. Posamezni vgradni deli za vlake imajo življenjsko dobo več deset let! V tem obdobju jih je treba nadzirati in servisirati. Načeloma imajo vse pomembne komponente svoj »zdravniški karton«, v katerega se vpisujejo posegi in kontrole. Ta »karton« mora vsebovati ali vsaj omogočati dostop do proizvodnih podatkov.«