Globalni jezik poslovanja

 

50 let številke GTIN

 

 

GS1 SLOVENIJA Z LETNO REVIJO ŠIRI OBZORJA IN PREDSTAVLJA NOVE REŠITVE NA PODROČJU SVETOVNE STANDARDIZACIJE

-
SPOROČILO ZA JAVNOST

 

 

GS1 Slovenija je tako kot je to v navadi zadnja leta tudi letos izdala v prvih januarskih dneh revijo, s katero popisuje najbolj zanimiva dogajanja na področju svetovne standardizacije in njihove vplive ter povezave z družbenimi dogajanji in spremembami.

 

 

Ključne teme letošnje revije, s katero popisuje GS1 Slovenija predvsem dogajanje v letu 2021, predstavljajo zgodovinska retrospektiva 50-letnice številke GTIN in njene povezanosti s črtno kodo, predstavitev novih standardov na področju uporabe baterij, ki bodo v kratkem opremljene s »potnim listom« za doseganje višje okoljske in gospodarske učinkovitosti, ter novosti s področja označevanja svežega sadja in zelenjave. V reviji predstavljamo še globalni e-katalog GS1 GDSN, ki ga je uvedel francoski trgovec Carrefour za doseganje višje poslovne učinkovitosti, standarde s področja doseganja varnejšega in kakovostnejšega železniškega prometa in pišemo o nujnosti uvedbe standardov v gradbeni industriji, ki ne dosega učinkovitosti drugih gospodarskih panog. Letna revija neodvisne in nepridobitne organizacije na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji odkriva še kako je mogoče s pomočjo standardov dosegati višjo kakovost delovanja domov za ostarele, prikazuje negativne vpliv epidemije na delovanje dobavnih verig in predstavlja pravila za dodeljevanje številk GTIN v zdravstvu. Seveda se nismo izognili niti temi z rešitvami na področju zagotavljanja sledljivosti cepiv proti Covid-19. Pomemben del letošnjih vsebin tvorijo med drugim članki na temo izobraževanja in pandemije v smislu priložnosti za koristne spremembe.

 

Vsebino revije nadgrajujeta intervjuja o digitalizaciji na področju transporta in GS1 Digital Linku. O prvi temi govori vodjo področja transporta ter logistike pri GS1 Francija in vodja transportno logističnega centra odličnosti GS1 na ravni globalne GS1 Thierry Grumiaux, o drugi predstavnik švedskega predstavništva GS1 za strateški poslovni razvoj Staffan Olsson.

 

Vsebino revije si lahko podrobno ogledate na povezavi:

 

https://www.gs1si.org/Kaj-ponujamo/Brosure-in-publikacije/GS1-revije-Novice

 

Če želite o kakšni izmed tem izvedeti več ali morda potrebujete slikovni material iz naše revije, vam z veseljem priskočimo na pomoč. Želimo vam prijetno branje.

 

 


Nekaj citatov iz revije:

 

»Statistika je bila zgovorna, naj gre za 40-odstotno povečanje hitrosti delovanja trgovskih blagajn, nižji strošek dela ali večjo natančnost transakcij, kjer ni prihajalo do pogosto napačnih vnosov cen. To je bil začetek velike avanture, kjer se je GTIN začel uporabljati za označevanje maloprodajnih izdelkov v različnih trgovinah. Trgovci so z novo tehnologijo začeli natančneje slediti nakupnim navadam kupcev, imeli boljši nadzor nad zalogami in začeli uvajati dodatne produkte, kot so nakupovalne kartice s črtno kodo.«

***

»Temu primerno bo morala imeti do 1. januarja 2026 vsaka industrijska baterija in baterija za električna vozila z zmogljivostjo, večjo od 2 kWh, ki bo dana v promet ali uporabo, baterijski potni list. Slednji bo vseboval elektronski zapis, ki bo za vsako enoto edinstven. S tovrstnim identifikatorjem bo sledljivost vso življenjsko dobo, od rojstva do reciklaže, popolna.«

***

»Čezmejna transakcija narekuje v povprečju izmenjavo 36 dokumentov in 240 kopij (podatki iz leta 2019). Za ilustracijo naj povem, da lahko pri pošiljki vrtnic iz Kenije v Rotterdam nastane 25 centimetrov visok kup papirja, strošek obdelave pa je lahko višji od stroška transporta. Kljub več kot dvema desetletjema prizadevanj za digitalizacijo je le 0,1 odstotka nakladalnih listov izdanih v elektronski obliki.«

***

»S predlagano rešitvijo bosta proces in obseg dela negovalnega osebja ostala enaka, minimalna bo tudi posodobitev informacijske rešitve, ki jo v domu že uporabljajo. Z uporabo standardov GS1 bo DUP razpolagal s celovitimi informacijami, kdo je dobil kateri pripomoček, koliko pripomočkov je dobil, kdo je izvajal nego in kdaj. Projekt predstavlja priložnost za zaposlene, da osvojijo novo veščino v delovnem procesu, ki jo bodo pozneje s pridom uporabljali pri drugih delovnih postopkih, kot so varno razdeljevanje zdravil, spremljanje cepljenja, evidenca obiskov, inventura zalog, osnovnih sredstev itd.«

***

»Trg, potrošniki in zakonodaja zahtevajo od prehrambne industrije, da zagotovi popolne in točne informacije o izdelkih ter krepi ukrepe za varnost hrane. Podjetja, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave, se namreč soočajo s številnimi izzivi. Od trenutka, ko izdelek dozori, se začne dirka na poti do prodajnih polic. Preveč dozorelo sadje in zelenjava lahko izgubita okus in hranila. Črn scenarij predstavlja morebitno povzročanje zdravstvenih težav.«

***

»Sledljivost v železniškem sektorju je namreč zelo kompleksna, saj je pogoje treba zagotavljati zelo dolgo časa in v težjih razmerah, kot velja to za denimo avtomobile. Posamezni vgradni deli za vlake imajo življenjsko dobo več deset let! V tem obdobju jih je treba nadzirati in servisirati. Načeloma imajo vse pomembne komponente svoj »zdravniški karton«, v katerega se vpisujejo posegi in kontrole. Ta »karton« mora vsebovati ali vsaj omogočati dostop do proizvodnih podatkov.«

 

Lep pozdrav v imenu GS1 Slovenija

 

Vse, ki želijo izvedeti še več o delovanju GS1 Slovenije, vabimo k ogledu video posnetka, ki je nastal ob organizaciji Dneva GS1 Slovenija. Posnetek odkriva ključne lastnosti kakovostne identifikacije s pomočjo globalnih standardov in prikazuje praktične primere in prelomnice v 50-letni zgodovini številke GTIN.

https://www.gs1si.org/DanGS1_2021

 

 

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima preko 3500 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za:

· identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC),

· črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID),

· izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS).

GS1 AISBL je nepridobitna mednarodna organizacija, ki razvija globalne standarde in rešitve GS1 za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev. Sedež GS1 AISBL je v Bruslju. Nacionalna predstavništva GS1 delujejo v 114 državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot milijon članov – od mednarodnih družb do malih, lokalnih podjetij.

GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 AISBL, ki ima na podlagi licenčne pogodbe edini v Sloveniji status in vsa pooblastila ter obveznosti nacionalne organizacije mednarodnega sistema GS1.

* Številke GS1 GTIN omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu.

 

Dodatne informacije:

Bruno Kuzmin
Sodelavec za komuniciranje

GS1 Slovenija
Dimičeva 9
1000 Ljubljana
Slovenija
GLN 3830034089996

GLN 3830034089996
M +386 41 406 012

E bruno.kuzmin@gs1si.org

www.gs1si.org

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji.