Globalni jezik poslovanja

 

50 let številke GTIN

 

 

PREDLOGI ZA ENOSTAVNEJŠE IN VARNEJŠE IZVAJANJE CEPLJENJA POPULACIJE ZA ZAŠČITO PRED COVID-19

-
SPOROČILO ZA JAVNOST

 

 

V prvi fazi epidemije, še lani, smo se kot družba ukvarjali z zagotavljanjem zadostnih količin zaščitnih sredstev, testov za ugotavljanje okuženosti in iskanjem dodatnih količin cepiv. Sedaj že vstopamo v obdobje zadostne oskrbe s cepivi, kjer bo treba poskrbeti za ustrezno logistiko, ozaveščanje in sistem cepljenja. Pri učinkovitem izvajanju cepljenja ima eno izmed ključnih vlog sledljivost, kjer je potrebno imeti sistem za popoln nadzor nad cepivi, njihovim izvorom in potjo med izdelovalci ter končnimi prejemniki. S tem se okrepi varnost in zaupanje ter ščiti osebna identiteta.

 

 

 

V želji po precepljenosti čim širše populacije gre brez dvoma za velik logistični in informacijski izziv, ki mora zagotavljati v vseh fazah ustrezno varnost in nadzor. Ključen je informacijski sistem, ki je neprimerljivo kakovostnejši od ročnega vnašanja podatkov v Excel tabele. Napake, ki bi pripeljale do tega, da ne bi imeli popolnih podatkov o tipu cepiva s katerim je bil cepljen posameznik, času njegovega cepljenja, vrsti cepiva ali recimo tem, v katero ramo je bil cepljen (tudi to je pomembno), morajo biti aktivno znižane na najnižji nivo. Izzivov je namreč veliko, naj gre za vprašanje, kako povezati cepiva s prejemniki, kako učinkovito in uspešno distribuirati cepiva do cepilnih mest, kako zagotoviti vpogled in upravljanje zalog, kako upravljati vabljenje na prvo (in vsa ostala) cepljenja in zagotoviti sledljivost od proizvajalca do prejemnika cepiva, kako spremljati stranske učinke, kako upravljati odpoklice, kako zagotoviti varnost v distribucijski verigi in recimo kako dobiti vpogled v obseg imunizacije?

 

Da bi lahko zagotovili ustrezne odgovore na vsa ta vprašanja, je potreben najmanj sistem, kot ga že uporabljamo danes po celem svetu na področju prodaje trgovskega blaga v maloprodaji, kjer označujemo in s pomočjo optičnih čitalcev prepoznavamo istovetnost produktov s črtnimi in 2D kodami. Ta sistem omogoča celo več! S kodami zaščiti identiteto prejemnika, ki je dostopna v vpogled samo pooblaščeni osebi.

 

Privoščimo si lahko prispodobo s sladoledom, ki ga kupimo v trgovskem centru. Pri sladoledu je s pomočjo avtomatske identifikacije in zajema podatkov celotna veriga med proizvajalcem in končnim trgovskim centrom jasno in pregledno digitalizirana na vseh korakih, vključno s tistim, ki omogoča odpoklic izdelka glede na datum, kraj, logistično enoto, številko proizvodnje serije in celo temperaturo. Zakaj ne bi enako veljalo za cepiva? Pri sladoledu, ki ga dobimo v naših trgovskih centrih z drugega konca sveta, je sledljivost popolna. S pomočjo črtne ali 2D kode na embalaži razberemo poplavo podatkov, naj gre za lokacijo nastanka, sestavine, način transportiranja, skladiščenje, distribucijo in čas ter lokacijo prodaje.

 

Podobne rešitve je treba uvesti po celotni cepilni verigi, od proizvajalca do prejemnika cepiva. Vsi procesi in podatki morajo biti globalno standardizirani, interoperabilni in uporabniško jasni – zgolj tako bo sledljivost popolna, možnost pojava napak pa zmanjšana na najmanjšo možno mero. Vse dogodke je treba opremiti s čim bolj natančnim in širokim spektrom podatkov, ki jih je mogoče enostavno in avtomatizirano zajemati oziroma po domače povedano »odčitati – skenirati«. Zelo dobro osnovo za vse to predstavlja enotni informacijski sistem, ki ga je na področju cepljenja proti Covid-19 pred kratkim začela uvajati država. Dosedanji različni informacijski sistemi cepilnih centrov bodo prenesli do sedaj zbrane podatke iz lokalnih v enotni državni cepilni sistem. Ker so bili oblikovani različni informacijski sistemi, bo skoraj gotovo potreben tudi ročni vnos podatkov, kar predstavlja veliko tveganje za napake.  

 

S sistemom, ki temelji na standardiziranih elementih in orodjih za avtomatsko identifikacijo in zajem podatkov, je omogočena popolna sledljivost cepiv v vsakem trenutku za celotno državo. Upravljanje s cepivi je enostavnejše, bolj ekonomično in varnejše. Cepilna mesta imajo boljši nadzor tako nad zalogami kot porabo, informacije o cepljenih osebah so na varno kodiran način preverljive vsak trenutek. Nadzor nad proizvodnimi serijami posameznih vrst cepiv in časom v katerem jih je treba porabiti je popoln. Cepiva imajo različne oblike shranjevanja in pri nekaterih cepivih, ki se hranijo globoko zamrznjena, je čas uporabe po spremembi lokacije zelo kratek. Vse to je omogočeno s preprostim odčitavanjem (skeniranjem) črtnih kod, s katerimi je opremljena ovojnina cepiv. Odpade tudi potreba po ročnem evidentiranju, saj se iz črtne kode prebere katero cepivo/odmerek se je apliciralo kateremu prejemniku (pacient dobi lastno kodo in s tem anonimnost) in vedno je znan tudi cepitelj (tudi s kodo), ki je cepivo apliciral.

 

Tako so postopki cepljenja hitrejši, količina ročnega in administrativnega dela pa je neprimerljivo manjša. Poveča se varnost zdravstvenih delavcev, zniža se število njihovih napak in hkrati poveča varnost prejemnikov cepiva. Vsi podatki so na voljo v vsakem trenutku, na anonimiziran način. V kolikor prejemnik cepiva izgubi cepilno kartico, jo je mogoče nemudoma nadomestiti z izpisom iz centralnega sistema. Zagotovljena je sledljivost v vsakem koraku, kar velja celo s pomočjo mobilnega telefona z ustrezno aplikacijo ali optičnega čitalca črtnih in 2D kod, ki omogočajo preverjanje ključnih podatkov o cepivu. Povečana je avtentičnost, s katero bo v prihodnje lažji nadzor nad morebitnim vdorom ponarejenega cepiva v cepilne verige. 

 

Ali vam je domače, da v vsakem trenutku poznate sestavine in poreklo preprostega sladoleda? Ali ni več ko upravičeno pričakovanje javnosti, da je tudi pri cepljenju dosežen ta nivo preglednosti, interoperabilnosti in varnosti? Z uporabo enotnih globalnih standardov so procesni in logistični koraki avtomatizirani že od samega začetka, zagotovljena je sledljivost, izdelani so protokoli za podporne procese, zdravstveno osebje je razbremenjeno ročnega vnosa, kar izjemo poveča tudi varnost prejemnikov cepiva.

 

 

***

Pri izdelavi dokumenta Predlogi za enostavnejše in varnejše izvajanje cepljenje populacije za zaščito pred Covid-19 je poleg strokovnjakov neodvisne in nepridobitne organizacije GS1 Slovenija sodelovala prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med. specialist splošne/ družinske medicine ter specialist urgentne medicine.

 

Slikovni material:

Slika 1.: Upravljanje z izdelki, ki so opremljeni s številko GTIN in črtno kodo, je v uporabniškem smislu zelo enostavno. Natančnost informacij, ki bi botrovale napačni razlagi ali uporabi, je manjše, kar moramo s pridom uporabiti pri cepljenju širše populacije proti Covid-19.

 

Upravljanje z izdelki, ki so opremljeni s številko GTIN in črtno kodo, je v uporabniškem smislu zelo enostavno. Natančnost informacij, ki bi botrovale napačni razlagi ali uporabi, je manjše, kar moramo s pridom uporabiti pri cepljenju širše populacije proti Covid-19.

 

 

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima preko 3500 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za:

· identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC),

· črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID),

· izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS).

GS1 AISBL je nepridobitna mednarodna organizacija, ki razvija globalne standarde in rešitve GS1 za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev. Sedež GS1 AISBL je v Bruslju. Nacionalna predstavništva GS1 delujejo v 114 državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot milijon članov – od mednarodnih družb do malih, lokalnih podjetij.

GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 AISBL, ki ima na podlagi licenčne pogodbe edini v Sloveniji status in vsa pooblastila ter obveznosti nacionalne organizacije mednarodnega sistema GS1.

* Številke GS1 GTIN omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu.

 

Dodatne informacije:

Bruno Kuzmin
Sodelavec za komuniciranje

GS1 Slovenija
Dimičeva 9
1000 Ljubljana
Slovenija
GLN 3830034089996

GLN 3830034089996
M +386 41 406 012

E bruno.kuzmin@gs1si.org

www.gs1si.org

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji.