21.9.2017

Lani zaseženih že 41 milijonov ponarejenih izdelkov

Med zaseženimi izdelki na prvem mestu ostajajo cigarete (24 %), sledijo igrače (17 %), živila (13 %) in embalažni material (12 %). Vsakdanji izdelki, ki bi bili lahko nevarni za zdravje in varnost ljudi, kot so hrana in pijača, zdravila, igrače in gospodinjske električne naprave, predstavljajo več kot tretjino vsega zaseženega blaga. Leta 2016 je 80 % ponarejenih izdelkov prišlo iz Kitajske, ki tako ostaja glavna država izvora ponarejenega blaga. Veliko cigaret je prišlo iz Vietnama in Pakistana, največ alkoholnih pijač pa iz Singapurja. Iran je glavna država izvora za oblačilne dodatke, Hongkong za mobilne telefone, Indija pa za zdravila.

V več kot 90 % zasegov je bilo ponarejeno blago uničeno ali pa je bil sprožen kazenski postopek, so povedali v Bruslju.

"Potrošniki kupijo cenejši izdelek, četudi vedo, da ni original. Ravnajo se po načelu, da ni pomembno, če je ponaredek, samo da jim tega nihče jasno ne reče.« To je ob robu Dneva GS1 Slovenija 2015 o ponaredkih dejal Denis O'Brien, direktor za standarde in rešitve v GS1 Irska. Intervju z njim lahko preberete v naši reviji Novice 15. Revijo lahko tudi naročite.
Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal, da je visoka raven varstva intelektualne lastnine ključna za podporo rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. »Ponarejeno blago predstavlja resno grožnjo za zdravje in varnost potrošnikov v EU, prav tako pa ogroža pravne posle in državne prihodke. Študije kažejo, da je EU še posebej izpostavljena uvozu ponarejenih izdelkov,« je jasen. Poročilo Evropske komisije temelji na podatkih carinskih organov držav članic EU, ki pomagajo pri analizi kršitev pravic intelektualne lastnine in podpirajo delo drugih institucij, kot sta Urad EU za intelektualno lastnino in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri zbiranju ekonomskih podatkov in informacij o najbolj pogostih poteh ponarejevalcev. Po mnenju Bruslja bi bilo treba okrepiti sodelovanje med organi kazenskega pregona in nadgraditi sisteme za obvladovanje tveganj, da bi EU zaščitili pred kršitvami pravic intelektualne lastnine.

VAS ZANIMA VEČ? Vse o standardu sledljivosti GS1 najdete tukaj.