Priporočila GS1 za logistiko gotovine

Standardi GS1 za elektronsko poslovanje se večinoma uporabljajo v sektorju za trgovino in transport, seveda so pa uporabni v vsakem sektorju, tudi finančnem, kjer obstaja potreba po izmenjavi poslovnih podatkov med partnerji.

Branko Šafarič iz GS1 Slovenija je na srečanju v Madridu – kjer se je sestala skupina Central Bank GS1 User Group, ki združuje predstavnike nacionalnih bank držav članic EU, med njimi tudi Banke Slovenije, vanjo pa je vključena tudi organizacija GS1 – predstavil prehod na najnovejšo različico standarda elektronskega poslovanja. Slovenija je namreč prva, ki je zamenjala staro generacijo standarda z najnovejšo, pojasnjuje Šafarič.

GS1 Slovenija je namreč septembra 2017 skupaj z Banko Slovenije objavila nacionalna Priporočila za logistiko gotovine.  Priporočila opisujejo uporabo standardov GS1 na področju prevoza varovanih pošiljk oziroma logistike gotovine in kot pojasnjuje Branko Šafarič iz GS1 Slovenija, gre za procese pri naročanju in polaganju gotovine, in sicer med poslovnimi in ne individualnimi komitenti, vključno s prevozniki varnostnih pošiljk, saj so prav oni tisti, ki poskrbijo za logistiko.

Standardi GS1 so namenjeni poenostavitvi poslovanja med različnimi uporabniki in poslovnimi sistemi ne glede na informacijski sistem, jezik ali okolje. S tem, da določajo postopke, ne pa tehnologije, omogočajo povezovanje med poslovnimi partnerji. Čeprav so namenjeni bolj komunikaciji med podjetji kot znotraj samih podjetij, pa praksa kaže, da je poslovanje enostavnejše, če (predvsem večja) podjetja uporabljajo standarde GS1 tudi za notranje procese.

Priporočila vsebujejo natančna navodila za implementacijo standarda GS1 XML v procesu logistike gotovine, vendar je za enostavnejši začetek potrebno šolanje. GS1 Slovenija je skupaj z Banko Slovenije tudi izvedla šolanje okrog 35 uporabnikov.

Priporočila se navezujejo tudi na pravilnik o vrednostnih pošiljkah, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in začne veljati 1. januarja 2020.