Standardi GS1 v železniškem prometu


V vseh gospodarskih sistemih, pa ne samo teh, je poslovanje lažje, če je urejeno in predvidljivo. Ključni del predstavlja obvladovanje procesov, kjer igrajo ključno vlogo standardi, s katerimi varčujemo čas in denar. Tovrsten preporod je pred desetletji doživel trgovski sektor s črtnimi kodami. Podobno velja za ostale sektorje, naj gre za transport, logistiko, zdravstvo, skladiščenje ali železniški promet, kjer si lahko pomagamo z univerzalnostjo standardov GS1. ​GS1 je skupaj z dvajsetimi partnerji iz železniškega gospodarstva razvil nove aplikacije za zagotavljanje identifikacije delov in komponent, kjer igrajo eno izmed ključnih vlog lasersko gravirane 2D kode GS1 DataMatrix.

Evropska podjetja, ki obvladujejo železniški promet, kot so francoski SNCF, nemški DB, švicarski SBB ter proizvajalci vlakov in njihovih delov, med katerimi izstopajo Alstom, Siemens, SKF, Schaeffler, Voith in drugi, vodijo že nekaj časa iniciativo, da se delovanje železniškega sektorja poenoti s pomočjo standardov GS1. Vse to spremljajo pilotni projekti, ki dokazujejo, da lahko poteka identifikacija, odčitavanje ali prenos podatkov s pomočjo enotnih standardov lažje in hitreje.

 

Lep primer predstavlja varnostni vidik pri rezervnih delih, ki se opremljajo s »potnimi listi« za lažji nadzor po celotni verigi od proizvajalca do uporabnika. Dostop do podatkov o posameznih komponentah je namreč v danem trenutku zaradi različnih načinov identifikacije in označevanja problematičen. Slednje lahko reši le dogovor o uporabi standardiziranega in enotnega sistema označevanja izdelkov s strani proizvajalcev, kar bo predstavljalo za železniški promet v smislu naročanja, skladiščenja, vgradnje ali vpisovanja servisnih podatkov veliko olajšavo.

 

Vsi deli novega francoskega vlaka TGV, ki nastaja pod okriljem Alstoma, bodo imeli zato na vseh vgradnih komponentah lasersko gravirane 2D kode GS1 DataMatrix, ki bodo vsebovale identifikacijo izdelka in serijsko številko. Na podlagi slednjega bodo nadzorniki in serviserji enostavno izvajali kontrole, kdaj je potrebno servisirati posamezne dele brez kompleksnega pregledovanja dokumentacije in izgube časa. Postopki bodo hitrejši, bolj transparentni in glede napak ter odkrivanja ponarejenih delov varnejši.

 

Pri uvedbi in uporabi standarda GS1 predstavlja ključno izhodišče sodelovanje proizvajalcev komponent, proizvajalcev vlakov in podjetij za železniški promet. Zgolj na takšen način se bo lahko železniška industrija pri poslovanju lažje spopadala z obvladovanjem enormnih stroškov, nepreglednim voznim parkom in izboljšanjem varnosti ter učinkovitosti. Slednje bo hkrati predstavljalo izhodišče za nadgradnjo ostalih procesov, ki temeljijo na enotnem identificiranju in označevanju ter segajo na različna področja, vključno s sledljivostjo vagonov in njihove vsebine.

Več si lahko preberete tudi v "Improving safety and efficiency in the rail industry".