Globalna identifikacija predstavlja »zadetek v polno«


Kaj omogoča kakovostna identifikacija z globalnimi standardi in katere so prelomnice iz 50-letne zgodovine številke GTIN? O vsem tem in še marsičem smo se spraševali in razpravljali na letošnjem Dnevu GS1 Slovenija, ki je potekal v začetku decembra.​ Na dogodku z naslovom »Globalna identifikacija, zadetek v polno!« smo gostili domače in tuje predavatelje, ki so predstavili številnim gledalcem izkušnje s področja identifikacije in standardov GS1 v povezavi s številko GTIN, kot temeljem črtne kode.Globalna identifikacija predstavlja »zadetek v polno«

Strokovnjaki GS1 so članom naše organizacije in ostali zainteresirani javnosti razkrili izzive in praktične izkušnje z različnih gospodarskih področji. S standardi GS1 in potrebo po učinkoviti identifikaciji, ki predstavlja pogoj za kakovostno označevanje in uspešno izmenjavo podatkov, se namreč srečujemo na različnih industrijskih področjih. V uvodnem delu predstavitve je gledalce nagovorila direktorica GS1 Slovenija Zdenka Konda, ki je poudarila pomen globalne identifikacije in njeno povezanost s kakovostnimi podatki iz ozadja. Ustrezno definirani, kakovostni in vsem deležnikom iz globalne preskrbovalne verige dostopni podatki predstavljajo osnovo za izboljšavo številnih procesov. (Povezava do posnetka)

 

Sledila je predstavitev gospoda Nadi Graya iz globalne organizacije GS1, ki je občinstvo popeljal v čas idejne zamisli o številki GTIN, njene dejanske implementacije in revolucije, ki jo je prinesla preobrazba poslovanja pred 50 leti. (Video: Praznujemo 50 let številke GTIN!) Matjaž Martini, strokovnjak za identifikacijo in označevanje, je nadaljeval s pomenom identifikacije v distribuciji, ki je temelj za kakovostno označevanje in avtomatizacijo. Martini je izpostavil, da se zaradi dodatnih tržnih potreb širi razvoj na področje kompleksnejših nosilcev podatkov, kjer simbole GS1-128 zamenjujejo na transportnih enotah 2D kode. (Video: Označevanje v distribuciji - prehod v drugo dimenzijo)

 

Glede na trenutne čase se nismo izognili niti zdravstveno obarvanim temam. Marija Groznik in Amanda Creane sta nas popeljali v svet sledljivosti na področju zdravil, medicinskih pripomočkov in varnosti pacientov, kjer sta bistvena identifikacija ter podatki o izdelkih. V Sloveniji se je na področju zdravstva začela evolucija črtne kode že leta 2008. Takrat je farmacevtska industrija pričela prehajati iz linearne na 2D kode. Dodaten zagon prehodu sta dodali slovenska in evropska zakonodaja leta 2019. Takrat je bila predpisana obvezna zaščita s kodiranjem elementov z GS1 DataMatrix. Uporaba tovrstnih identifikatorjev je omogočila sledljivost medicinskih izdelkov in povečala varnost pacientov. Slednje potrjujejo med drugim evropska agencija za zdravila EMA, svetovna zdravstvena organizacija WHO, UNICEF in svetovalna družba Deloitte. (Video: Zagotavljanje varnosti v zdravstvu zahteva več od klasične črtne kode)

 

V nadaljevanju je Martin Kamenšek razkril, kako se v GS1 Slovenija srečujemo z raznovrstnimi primeri označevanja izdelkov ter embalaže in kakšne rešitve ponujamo našim članom. Pojasnil je, kako se lahko z bolj zahtevno embalažo spopademo in na kaj moramo biti pozorni pri namestitvi simbologije. (Video: Izzivi oblikovanja in označevanja embalaže) Nov izziv za gledalce je prinesel pogled v smeri ekologije in krožnega gospodarjenja, kjer smo spoznali problematiko odpadnih baterij. Na tem področju prinašajo po novem pomembno rešitev standardi GS1 in uvedba baterijskega potnega lista, ki ga pričakujemo letošnjo pomlad. Potrebe po kakovostnih podatkih dokazujejo pravilnost omenjene rešitve, kjer bodo na stopnji Evropske Unije kreirani v bližnji prihodnosti v okviru organizacije GS1 potni listi za nove vrste izdelkov. (Video: Staffan Olsson - Potni list izdelka in sodelovanje GS1 z EU na področju odpadnih baterij)

 

Z novimi trendi se srečujemo še na področju selitve trgovine na svetovni splet, kar je dodatno spodbudil COVID-19. Porast spletnih tržnic in številni podatki, s katerim operirajo tržnice, je vplival na odločitve velikanov spletne prodaje, kot sta Google in Amazon, da se proti nekakovostnim podatkom in ponaredkom borijo s pomočjo identifikacije s pomočjo standardov GS1, kjer gre za uporabo številke GTIN, črtne kode EAN/UPC, Gepir in denimo GDSN. Podobne odločitve so sprejemali v ne tako oddaljeni preteklosti ob selitvi prodaje na splet tudi člani GS1 Slovenija. Gospa Stepančič, specialistka za prodajo na platformi Amazon, nam je predstavila izkušnjo s prodajo svojih izdelkov pod blagovno znamko KingsBox.(Video: Tudi spletni velikani se naslanjajo na številke GTIN)

 

Pomembnost in težnje po kakovostni globalni identifikaciji se kažejo tudi na področjih, ki so v zadnjih letih doživela tehnološki razcvet. O tem, da ne gre pri identifikaciji zgolj za številko GTIN, je povedal marsikaj zanimivega Branko Šafarič iz GS1 Slovenija. Diana de Barnardy pa je predstavila, kaj vse lahko dosežemo s premišljeno uporabo standardov GS1 z implementacijo na področju železniškega transporta. (Video: Eksotika identifikacije)

 

Vsekakor pa učinkovite identifikacije brez kakovostnih podatkov v ozadju ne gre, kar je poudarila Mateja Podlogar in z gostjo, Suzano Petek prikazala zanimiv praktični primer - kako lahko podatki vplivajo na razvoj podjetja. (Video: Kakovostni podatki izboljšujejo poslovanje)

 

Podrobnosti in celoten posnetek Dneva GS1 Slovenija 2021 najdete TUKAJ.

Globalna identifikacija predstavlja »zadetek v polno«