Nadzor nad rezervnimi deli

Ena osnovnih lastnosti železniške industrije je, da je veliko število sestavnih delov takih, ki so narejeni za dolgoletno rabo oziroma življenjski ciklus, ki je lahko dolg več desetletij. Posledično je potrebno takšne dele servisirati, obnavljati ali tudi menjati, to pa hkrati pomeni, da je potrebno imeti nadzor nad servisiranjem posameznih delov. Vzdrževanje je torej pogojeno z vrsto strategij in dejavnikov kot so obraba, poškodbe, garancijska doba, preventiva… Iz tega izvira tudi potreba po identifikaciji vseh rezervnih delov, ki so podvrženi vzdrževanju.

 

Organizacija GS1 ponuja dokument, s katerim si podjetja pomagajo pri razumevanju potreb in načina označevanja delov za vgradnjo (Direct Part Marking).

 

Vzdrževanje v železniškem prometu je trenutno med drugim oteženo zaradi dejstva, da deli pogosto niso enolično označeni. Svoje oznake dobijo na različne načine, npr. z vtiskanjem ali brizganjem barvnih premazov, ali z zamenjavo stare prikovičene ploščice. 

Posledica teh neenotnih metod so na primer ovire pri pretoku informacij, netransparentni materialni tokovi in pomanjkanje sledljivosti, kar negativno vpliva na učinkovitost železniške vrednostne verige.