DAN GS1 SLOVENIJA:

Ključno je, da govorimo isti jezik

-

SPOROČILO ZA JAVNOST

 

 

Danes, 15. novembra 2017, je v Ljubljani potekal tradicionalni, že deveti Dan GS1 Slovenija z naslovom Kako se digitaliziramo. Govora je bilo o vplivu digitalizacije na poslovne navade in navade potrošnikov ter pomenu standardov GS1 v poslovanju. Jasno je bilo izpostavljeno, da je treba izkoristiti digitalizacijo preskrbovalnih verig, pri čemer je bistveno, da govorimo isti jezik in da so standardi medsebojno usklajeni.

 

Hitre spremembe zahtevajo več digitalnega znanja, a tudi človeka

Zdenka Konda, direktorica GS1 Slovenija, je poudarila: »Zaradi hitrega digitalnega in tehnološkega razvoja, ki smo mu priča v zadnjih letih, je vedno večja potreba po novih načinih razmišljanja, hitrega prilagajanja, sposobnosti razumevanja velikih količin podatkov in informacij in seveda dvigu znanja in kompetenc, še sploh, če vemo, da ima več kot tretjina - kar 37 % - delovne sile v EU nizka digitalna znanja oziroma teh znanj sploh nima.«

»Z dobro zasnovo digitalne kulture pa lahko tudi oblikujemo ustvarjalno in učinkovito delovno okolje,« poudarja Zdenka Konda in opozarja, da moramo biti ob vsej tej digitalnosti pozorni, da smo kot potrošniki dobro zaščiteni, kot pacienti varni, kot družba razvojno naravnani, hkrati pa vendarle solidarni in kot ljudje čuteči do starejših in pomoči potrebnih. »Prav z racionalno uporabo pametnih tehnologij ob upoštevanju standardov in rešitev GS1 bomo na varni in pravi poti,« je jasna.

 

Digitalna kultura: Manjkajoča povezava v digitalni preobrazbi?

Digitalna tehnologija in omrežno okolje sta prinesla nove prakse, možnosti in grožnje, ob katerih morajo podjetja poiskati ustrezne načine dela. Tehnologija je le del digitalnega delovnega mesta. Drugi del je temeljni premik v kulturi, kar je vsaj tako pomembno kot digitalne aplikacije, ki prav tako pomagajo pri preoblikovanju, pravi strokovnjak za nevrotrženje dr. Nikolaos Dimitriadis, ki že več kot desetletje povezuje nevroznanost in znanost o vedenju s področjem trženja, komunikacij, vodenja in izobraževanja. Dr. Dimitriadis je trenutno direktor razvoja na mednarodni fakulteti City College Univerze v Sheffieldu in regionalni direktor fakultete v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini.

Dimitriadis pravi, da preveč časa sedimo v pisarnah in premalo časa posvečamo »realnemu življenju«. Pravi, da bi se morali veliko več gibati, ker so možgani narejeni za gibanje in ne sedenje v pisarnah. Če večino časa presedimo v naših službah, dajemo s tem signal možganom, da je za nas pomembna ta služba v točno določenih prostorih, ta direktor, njegov nadrejeni itd. Če smo soočeni zgolj s surovimi podatki sami zase, ali pa če imamo na voljo prav te podatke, vendar o tem razpravljamo s kolegom, bodo možgani aktivni prav v tem drugem primeru.

»Digitalna preobrazba je v zadnjih nekaj letih najbolj popularni termin v poslovanju,« pravi strokovnjak. Podjetja, zmedena kot običajno, so v agoniji sprejemanje digitalnih tehnologij, da bi na ta način strankam ponudile boljše storitve od konkurence. Zaradi številnih neuspešnih projektov v digitalni transformaciji se je osredotočenost leta 2017 preusmerila iz same preobrazbe v digitalno kulturo. Dr. Dimitriadis uporablja teorijo nevrologije, poslovne zgodovine in teorije napovedovanja, da bi razložil situacijo in predlagal najboljšo pot naprej.

 

Standard EPCIS za zapisovanje vseh dogodkov v poslovnih procesih

Branko Šafarič, svetovalec za informacijsko tehnologijo (IT) v GS1 Slovenija, je dejal, da v organizaciji GS1 že leta govorimo o sledljivosti in metodah, kako zagotoviti nadzor v preskrbovalni verigi. »Ne dolgo nazaj je bilo za partnerje v poslovnih procesih dovolj, da so vedeli, katero blago so dobili od katerega partnerja. A danes je treba vedeti mnogo več: vedeti je potrebno vse, kar se je zgodilo na poti nekega elementa od vhoda v podjetje do izhoda iz podjetja. Pa naj gre za navadno škatlo, ki čaka v skladišču na odpremo, ali pa za kompleksni proizvodni proces, kot je recimo nek prehrambeni izdelek ali zdravilo.«

Razlogi so seveda povezani z varnostjo, zavarovanjem ter iskanju odgovornosti v primeru kakršnekoli težave. Kako torej slediti transakcijskim dogodkom v tako natančni granulaciji, kot je slišati zahteve nekaterih podjetij? »Edini način je, da vzpostavimo sistem, ki zagotavlja standardiziran način beleženja dogodkov in iskanja v zgodovini zapisov teh dogodkov. V GS1 imamo tak sistem, pravimo mu standard EPCIS,« je poudaril. Ta standard vsebuje popis vseh vrst dogodkov (temu pravimo slovar ali CBV – Core Business Vocabulary) in pravila, kako evidentirati in shranjevati dogodke v neko odlagališče (repozitorij), iz katerega jih lahko tudi iščemo na standardiziran način. Šafarič je še povedal, da bo ta standard s svojimi velikimi prednostmi igral veliko vlogo v logistiki in sledljivosti v naslednjih letih.

 

Siemens: Digitalizacija spreminja vse

Rok Koren, področni vodja prodaje v družbi Siemens d.o.o. je izpostavil, da se digitalizacija odvija že nekaj časa in spreminja vse: produkte, procese in tudi poslovne modele. Pri tem so pomembne značilnosti digitalizacije, da ljudje, naprave in sistemi med seboj komunicirajo globalno, v realnem času in po celotni vrednostni verigi. Pomembna je povezljivost vseh sistemov, ki se znajo varno sporazumevati med seboj. Za te karakteristike pa so potrebne nove tehnologije. V digitalni dobi so podatki dostopni vedno in povsod ter se venomer dopolnjujejo, je poudaril.

»Zajemanje podatkov na najnižjem nivoju senzorjev in aktuatorjev ter zbiranje le-teh v oblaku je samo del novih tehnologij. Uporaba umetne inteligence in analitskih orodij na zbranih podatkih ter posredovanje in uporaba izsledkov so tista dodana vrednost, ki jo nove platforme interneta stvari (IoT) omogočajo. Digitalizacija in Industrija 4.0 zato nista več samo opcija, temveč nuja za povečanje konkurenčnosti. Siemens je s tem namenom pripravil novo platformo MindSphere, ki omogoča uresničevanje sodobnih zahtev v industrijskem okolju,« je pojasnil.

 

V središču je stranka in njene čedalje kompleksnejše navade

Andrej Janc, vodja oddelka za podporo poslovnim, maloprodajnim in logističnim procesom v podjetju dm drogerie markt d.o.o., pa je na dogodku Dan GS1 Slovenija postavil vprašanje, ali so za razvoj in preživetje trgovskega podjetja pomembne revolucije, kot so pojav tako imenovane večkanalnosti (omni-channel) ali evolucija obstoječe preskrbovalne verige? »Verjetno oboje. V središču je vselej stranka in njene čedalje kompleksnejše komunikacijske ter nakupovalne navade. Dobro poznavanje stranke je nujno, da lahko izpolnimo ali celo presežemo njena pričakovanja, kar dolgoročno vodi v obojestransko ter trajno zadovoljstvo,« je prepričan.

 

Vključitev in uvajanje vsebin GS1 za terciarno izobraževalno raven

Dodajmo še, da je GS1 Slovenija, neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji, konec oktobra letos podpisala pismo o nameri sodelovanja s 18 slovenskimi izobraževalnimi ustanovami. Z omenjenimi izobraževalnimi institucijami bo GS1 Slovenija sodelovala med drugim na naslednjih področjih: logistično inženirstvo, informatika, živilstvo in prehrana, ekonomija. GS1 Slovenija bo nudila podporo na vsebinskem področju poznavanja standardov, kjer bo sodelovala pri oblikovanju in pripravi študijskega gradiva za študente na terciarni izobraževalni ravni. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

 

Fotografirala Barbara Reya