Implementacija črtne kode

Najpomembnejši vir znanja o tem, kako uporabljati črtno kodo, je prav gotovo v več kot stotih članskih organizacij sistema GS1 na vsem svetu. Na tej spletni strani (angleški original) pa so opisani osnovni koraki, ki jih morajo opraviti predvsem novi uporabniki, preden lahko začnejo zares uporabljati črtno kodo.

Deset korakov do implementacije črtne kode

1. korak: Kako dobiti GS1 predpono podjetja

2. korak: Določanje identifikacijskih številk

3. korak: Izbira tiskarja

4. korak: Izbira primarnega okolja odčitavanja

5. korak: Izbira črtne kode (simbologije)

6. korak: Določanje velikosti črtne kode

7. korak: Oblikovanje besedila črtne kode

8. korak: Izbira barve črtne kode

9. korak: Določanje namestitve črtne kode

10. korak: Izdelava načrta kontrole kakovosti črtne kode

Korak 1: Kako dobiti GS1 predpono podjetja

Preden lahko v podjetju začnemo uporabljati črtne kode, moramo določiti številke, ki naj bodo v črtni kodi. To pomeni, da moramo določiti številke, ki bodo zakodirane v črtno kodo. Tem številkam pravimo identifikacijski ključi GS1. Prvi korak pri sestavi ključa GS1 je pridobitev predpone/identifikacijske številke podjetja. Predpone podjetij GS1 se uporabljajo za identifikacijo več kakor 1 milijona podjetij na svetu in tako tvorijo temelj za enolično identifikacijo vseh elementov v preskrbovalni verigi. Predpono podjetja GS1 pridobimo v nacionalni organizaciji GS1, v Sloveniji je to GS1 Slovenija, kjer se lahko včlanimo v sistem GS1.

Korak 2: Določanje identifikacijskih številk

Potem, ko smo od nacionalne organizacije GS1 prejeli predpono podjetja, smo v podjetju pripravljeni na dodeljevanje identifikacijskih številk, ki jih lahko dodelimo svojim artiklom, storitvam, lokacijam, logističnim enotam, vračljivi embalaži (palete, sodi, košare ...) in storitvenim razmerjem (GSRN).

Postopek dodeljevanja številk je preprost. Naučiti se moramo, kako sestavimo vsako novo identifikacijsko številko, in jo nato združimo s predpono podjetja. V Sloveniji 383, in v primeru uporabe GTIN-13 ji dodamo predpono podjetja (ki je lahko dolga 4, 5 ali 6 cifer), tej dodamo referenco enote (ki je lahko dolga 5, 4 ali 3 cifer), s čimer dobimo 12 znakov, na koncu pa izračunamo še 13. znak – kontrolno številko. To je najobičajnejši postopek, pri posebni uporabi (GS1-128, GTIN-8 ...) pa moramo upoštevati ustrezna navodila.

Korak 3: Izbira tiskarja - načina tiskanja

Na začetku se odvisno od tega, kakšen je naš način označevanja, odločimo, ali so naše kode dinamične ali statične. To pomeni, ali številke v črtni kodi vsebujejo dinamične (težo, ceno ...) ali statične podatke (vrečka moke, par čevljev ...).

Če je naša črtna koda statična in imamo veliko količino artiklov, potem zelo verjetno potrebujemo tiskarja, ki bo na embalažo poleg drugih podatkov o artiklu natisnil tudi črtno kodo. Če pa potrebujemo manjšo količino nalepk, se lahko odločimo, da jih tiskamo po potrebi. Za tiskanje kod lahko uporabimo vsak malo boljši laserski tiskalnik.

Pomembno je, da vemo, kako bomo tiskali svoje črtne kode, saj to vpliva na kontrolo kakovosti, ki jo moramo izvajati. Tu se podjetja vedno lahko obrnejo kar na GS1 Slovenija.

Korak 4: Izbira primarnega okolja odčitavanja

Specifikacije o vrsti, velikosti, mestu in kakovosti črtne kode so odvisne od okolja uporabe.

Poznamo štiri osnovna področja – okolja, v katerih se uporabljajo črtne kode na prodajnih enotah:

• artikli, ki se odčitavajo samo na terminalih POS (point of sale), torej pretežno v trgovinah;

• artikli, ki se odčitavajo v splošni distribuciji;

• artikli, ki se odčitavajo tako na terminalih POS kot tudi v distribuciji;

• osebna okolja, kot je, recimo, označevanje v medicini (epruvete, bolniki ...).

Seveda moramo pred odločitvijo o izdelavi črtnih kod poznati okolje, kjer se bodo uporabljale. Na primer, če je izdelek namenjen odčitavanju na terminalih POS in v splošni distribuciji, bomo potrebovali simbologijo EAN-13, vendar bo morala koda biti večja in ustrezno nameščena, da bo odčitavanje v zahtevnejših pogojih distribucije zanesljivejše.

Več podatkov o tem lahko dobimo v Splošnih specifikacijah GS1 (ki so na voljo vsem članom GS1. Za opis okolij odčitavanja moramo pogledati v oddelek 5.4, za pozicioniranje simbola pa v oddelek 6.0).

Korak 5: Izbira črtne kode (simbologije)

Izbira prave črtne kode oziroma simbologije je ključnega pomena za uspešno uporabo. Simbologija pomeni vrsto črtne kode oziroma "pisavo", s katero so napisane črtice v simbolu črtne kode. Tule je nekaj nasvetov:

• Če je naša koda namenjena odčitavanju na prodajnih mestih (terminalih POS), moramo uporabiti simbologijo EAN (EAN-13 ali EAN-8, od leta 2010 dalje pa lahko tudi DataBar).

• Če mora naša koda vsebovati spremenljive podatke, kot so serijske številke, številke serij (LOT), datumi, količine in podobno, bomo uporabili eno od simbologij GS1-128, DataBar ali DataMatrix.

• Če bo naša koda z identifikacijsko številko GTIN natisnjena na kartonski embalaži, lahko uporabimo simbologijo ITF-14.

Seveda na odločitev o izbiri simbologije lahko vpliva še množica drugih smernic in priporočil, ki jih lahko dobimo v nacionalni organizaciji GS1 Slovenija oziroma v uporabniškem priročniku.

Korak 6: Določanje velikosti črtne kode

Potem ko smo izbrali simbologijo in določili podatke, ki naj jih koda vsebuje, je na vrsti oblikovanje črtne kode. V to je vključena tudi velikost. Kako velika mora biti črtna koda, določajo specifikacije posameznih simbologij in pa seveda lastnosti samega artikla. Upoštevati moramo tudi način uporabe in način tiskanja simbola.

Simboli EAN/UPC

Simbologija EAN/UPC se razlikuje od simbologije ITF-14 in GS1-128, ker se uporablja na prodajnih mestih in odčituje z večsmernimi čitalniki. Zato mora biti razmerje med višino in širino kode s simbologijo EAN/UPC stalno. Ko se spremeni ena dimenzija, se mora tudi druga.

Zaradi te odvisnosti imajo kode s simbologijo EAN/UPC določeno nazivno višino in širino. Izberemo lahko med vsemi velikostmi med 80 do 200 odstotki nazivne velikosti. Preglednice z možnimi velikostmi simbola najdemo v Splošnih specifikacijah GS1, oddelek 5.1, dodatek 7. Ta interval možnih velikosti imenujemo "faktor povečave".

Povečava simbola EAN/UPC

Minimalna (80%)

Nominalna (100%)

Maksimalna (200%)

Pri oblikovanju črtnih kod je pogosto treba simbol črtne kode skrajšati po višini (temu v angleščini pravimo "truncation"). Takšno skrajševanje ni dovoljeno in se mu moramo na vsak način izogniti. Skrajšane kode so namreč mnogo težje berljive, še posebej z vgradnimi večsmernimi čitalniki. Kljub temu pa se uporabljajo na artiklih, na katerih ne moremo namestiti kode z nazivno višino (na primer šminke, svinčniki ...). Več informacij o skrajšanju kod najdemo v oddelku 6.3.3.4 v Splošnih specifikacijah GS1.

Kadar simbole EAN/UPC uporabljamo v logistiki in v prodaji hkrati, velja, da mora biti stopnja povečanja med 150 in 200 odstotki. Tipični primer je, recimo, škatla s televizorjem, štedilnikom...

Simbologiji ITF-14 in GS1-128

Simbologiji ITF- 14 in GS1-128 imata prav tako določen razpon možnih velikosti. Velikosti simbolov ITF- 14 in GS1-128 so ponavadi označene z enoto mere, ki ji pravimo "dimenzija oziroma element X". Element X določa širino najožje črtice v simbolu. Mnogokratnik te širine določa širino celotnega simbola. Podatke o širini za simbologiji ITF- 14 in GS1- 128 in vsebini podatkov, ki jih lahko vsebujeta, si lahko pogledamo v Splošnih specifikacijah GS1, oddelek 5.4.2.

Pozornost pri tiskanju

Posebno pozornost moramo posvetiti velikosti kode, na katero vpliva vrsta našega tiskalnika. Usklajenost velikosti kode z lastnostmi (resolucijo) našega tiskalnika je pomembna zaradi pojava, ki mu pravimo BWR - Bar Widh Reduction, torej, kadar tiskalnik samodejno prilagaja širine posameznih črtic, da jih uspe narisati v predvideni prostor. To pomeni, da je treba povečanje kode uskladiti z lastnostmi tiskalnika. Boljši programi za tiskanje črtne kode omogočajo, da vanje vpišemo resolucijo tiskanja tiskalnika, nato pa sami ponudijo možne povečave kode. BWR je ena najpogostejših napak, ki jih ugotavljamo pri verificiranju črtne kode.

Več informacije o tem lahko dobite na GS1 Slovenija.

Korak 7: Oblikovanje besedila črtne kode

Besedilo oziroma številke pod črtno kodo so pomembne, ker omogočajo ročni vpis podatkov tudi takrat, kadar je koda poškodovana ali nečitljiva. Nekaj primerov oblikovanja besedila.

Besedilu/številkam pod črticami pravimo "človeku berljivi del kode" ali "Human Redable Interpretation".

Ali mora biti pisava v človeku berljivem delu kode v določeni velikosti?

Včasih je bilo določeno, da se pod črtno kodo v simbologiji EAN/UPC uporablja pisava (font) OCR-B, vendar pa sedaj velja, da lahko uporabimo katerikoli font, samo da je lepo čitljiv (da ni font tipa script). Za natančnejša navodila in specifikacija za simbole EAN/UPC si poglejte GS1 splošne specifikacije sekcija 5.1, dodatek 6.

Človeku berljivi del v simbologijah ITF-14 in GS1-128 mora biti jasen, v proporcionalni velikosti glede na velikost kode. Več podatkov o tem v GS1 splošnih specifikacijah sekciji 5.2.1.6 (ITF-14) in 5.3.7.4 (GS1-128).

Ali naj bo človeku berlivi del nad ali pod simbolom?

To je odvisno od vrste uporabljenega simbola. Za simbole v simbologiji EAN/UPC, poglejte slike v GS1 splošnih specifikacijah sekcija 5.1, dodatek 6. Za simbole v simbologiji ITF-14 in GS1-128 se besedilo lahko izpisuje zgoral ali spodaj, glede na navodila v GS1 splošnih specifikacijah sekcije 5.2.1.6 (ITF-14) in 5.3.7.4 (GS1-128).

Ali lahko vpišemo presledke med posamezne znake?

Da, simbologija EAN/UPC dovoljuje razmik med znaki. Veliko podjetij samo določi razmik med znaki za simobologiji ITF-14 in UCC/EAN-128. S tem dosežejo boljšo berljivost znakov, kar omogoča zanesljivejše prepisovanje in morebitno vnašanje podatkov v računalnik. Pomembno pa je vedeti, da kljub temu, da so presledki v človeku berljivem delu dovoljeni, ti ne smejo biti zakodirani v sam simbol - presledki ne smejo biti del črtne kode.

V simbologiji GS1-128 so aplikacijski identifikatorji (AI) vpisani v oklepaju. Ali morajo biti tam in ali so del simbola (ali so zakodirani v črtno kodo)?

Vsi AI-ji morajo v človeku berljivem delu biti vpisani v oklepajih. Oklepaji sami pa niso del simbola črtne kode. Več o tem v GS1 splošni specifikacijah sekcija 5.3.7.4.

Koliko številk lahko vpišem pod simbol v simbologiji EAN?

Pri simbolu EAN-13 morate, brez vsake izjeme vpisati natančno 13 znakov (pod simbol).

Pri simbolu EAN-8 morate, brez vsake izjeme vpisati natančno 8 znakov (pod simbol).

Korak 8: Izbira barve črtne kode

Optimalna barvna kombinacija je črne črtice na beli podlagi. Če želite uporabljati kakšne druge barve, je tule nekaj nasvetov:

• Simboli GS1 zahtevajo temno barvo za črtice (črno, temno plavo, temno rjavo, temno zeleno).

• Črtice morajo biti natiskane iz ene same barve.

• Ozadje simbola mora biti svetlješe (belo).

• Za ozadje lahko uporabljamo tudi "rdeče" odtenke. Če ste kdaj bili v temnici za razvijane slik kjer je rdeča osvetlitev in ste poizkusili prebrati rdeče tiskane črke veste da jih ne morete. Enako velja s podobnimi barvami kot so oranžna, vijoličasta, svetlo rumena... Če vemo, da velika večina čitalcev deluje v področju rdeče svetlobe (rdeči laser), potem se lahko tudi zavemo, da je rdečkasa barva primerna za ozadje, nikakor pa ne za črtice.

• V večini primerov ozadja simbola ne tiskamo. Ozadje tvori kar podlaga, na katero natisnemo simbol.

• Če uporabljamo več slojev črnila, da zmanjšamo transparentnost ozadja, mora vsak sloj biti tiskan z isto barvo v enem prehodu.

• Paziti moramo, da je barva ozadja čim bolj enakomerna in brez lunkerjev v barvi.

Če ohranimo črno barvo za črtice na beli podlagi imamo optimalno barvno kombinacijo. Za druge barvne kombinacije se posvetujete z izkušenim tiskarjem ali pa se pozanimajte pri nacionalni organizaciji GS1 Slovenija.

Korak 9: Določanje pozicije črtne kode

Ko govorimo o poziciji simbola mislimo na to, kje na artiklu je koda nameščena. Ko določamo pozicijo simbola, moramo upoštevati način pakiranja vsakega konkretnega artikla. Tehnologi v skladiščih morajo sodelovati pri odločitvi o poziciji nalepke. Paziti moramo na to, da embalaža ne prekriva ali poškoduje natiskanega simbola kode (prekrivanje, zgibanje, lepljenje, ovijanje... preko kode). Navodila o primernih lokacijah za namestitev črtne kode so v GS1 splošnih specifikacijah:

• Logistics Label Design, sekcija 2.2.4.4

• General Placement Principles, sekcija 6.2

• General Placement Guidelines for the Retail Point of Sale, sekcija 6.3

• Placement Guidelines for Specific Package Types, sekcija 6.4

• Symbol Placement for Clothing and Fashion Accessories,sekcija 6.5

• General Format Guidelines for Clothing and Fashion Accessories Labels, sekcija 6.6

• General Placement Guidelines for Symbol Placement on Items used in Distribution, sekcija 6.7

Po tem, ko določimo pozicijo kode, se je dobro pogovoriti s tiskarjem zaradi orientacije simbola. Ni vseeno, v kakšni smer ležijo črtice napram barvnemu valju v tiskarskem stroju. Praviloma morajo biti črtice v smeri tiskanja, ne pa pravkotno nanj. To je zato, ker valj izriva barvo in s tem spremeni širino črtic.

Pri fleksotisku je priporočljivo da črtice potekajo vzporedno s prešo (v smeri pritiska), sicer moramo zelo paziti, da ne pride do popačenja - preloma črtic.

Ko uporabljamo sitotisk ali rotgraurni sistem tiskanja, mora biti simbol poravnan paralelno na tiskarsko mrežo zato da s tem zagotovimo čim ostrejši rob črtic.

Za več informacij si priskrbite svojo kopijo GS1 splošnih specifikacij, ki jih člani sistema GS1 lahko dobijo pri GS1 Slovenija .

Korak 10: Izdelava načrta kvalitete črtne kode

Standard ISO/IEC 15416 Bar Code Print Quality Test Specifications for Linear Symbols opisuje postopke za ocenjevanje kvalitete črtne kode, po tem ko so že natisnjeni. Verifikator (to je posebna vrsta čitalca skupaj s programsko opremo), ki temelji na standardu ISO preveri simbol črtne kode podobno kot običajni čitalec, pri tem pa poda še oceno o kvaliteti črtne kode.

V sistemu GS1 uporabljamo metodo ISO/IEC, kjer so določene minimalne ocene za vsako simbologijo (za vsako vrsto črtne kode), upošteva se okolje uporabe in vsebino podatkov, ki jih koda vsebuje, določena je tudi valovna dolžina in odprtina za laserski žarek verifikatorja.

GS1 splošne specifikacije v sekciji 5.4.2.8 opisujejo kratek referenčni spisek zahtev po kvaliteti glede posamezne simbologije.

Člani GS1 lahko sami pripravijo svoj sistem kontrole in zagotavljanja kvalitete, lahko pa pri tem sodeluje tudi nacionalna organizacija, ki ponuja storitve verifikacije črtne kode.