Problematika vračljive embalaže
Problematika vračljive embalaže je izjemno široka in praviloma tudi slabo podprta v praksi.
Težava vračljive embalaže je še bolj poudarjena s tem, da ni enotnega mednarodnega pristopa niti dogovora.
Standardi GS1 omogočajo sicer dober pristop, a različna mednarodna praksa, parcialno reševanje problemov, različna zakonodaja in interesi so pripeljali do vrste lokalnih in tudi mednarodnih rešitev, ki med seboj v glavnem niso združljive.
Vsebinsko ločimo:
- Transportno vračljivo embalažo (vozički, palete, sodi, zaboji…)
- Prodajno vračljivo embalažo (steklenice, pivski sodi…)
Problematik vračljive embalaže je tudi več:
- Nadzor nad transportno embalažo je težaven že znotraj enega podjetja, kaj šele v procesih izven podjetja (ko enota zapusti okolje lastnika).
- Vrednost transportne emalaže je razmeroma velika in v podjetja – lastniki take embalaže imajo letne stroške z odpisom izgubljenih kosov (kar po meritvah znaša približno 10% celotne vrednosti transportne embalaže.
- Za transportno embalažo je pogosto potrebno voditi enake zakonske zahteve po sledljivosti, kot za hitro pokvarljivo blago. Za nekatere transportne enote je pomembno, da so bile razkužene, da so dobile celo certifikat neoporočnosti (recimo palete pri izvozu v Avstralijo ali Novo Zelandijo).
- Prodajna povratna embalaža povzroča težave pri knjiženju in elektronskem poslovanju. Težava je v označevanju naročenega blaga, saj na naročilnici naročimo blago, ne pa tudi embalažo. Na primer: pri naročanju steklenic mineralne vode kupec naroča vsebino, poleg nje pa dobi tudi embalažo. Identifikacijska številka naročenega blaga velja samo za vsebino, ne pa tudi za embalažo, s katero se kasneje posluje ločeno. Razlogi so jasni, takšna embalaža je lahko izgubljena ali uničena, potrebno pa jo je materialno in finančno razknjižiti. Brez ustrezne skupne identifikacije je takšen proces zelo zahteven.
Zadnji problem – identifikacijo prodajne povratne embalaže, je najenostavnejši, saj je za rešitev potreben samo nacionalni dogovor, kar smo v GS1 dosegli skupaj z večjimi trgovskimi podjetji in Trgovinsko zbornico Slovenije.